Revija SRP 19/20

Matjazh Hanzhek

 

SOCIALNA STRATIFIKACIJA V SLOVENIJI

INTERGENERACIJASKA IZOBRAZBENA MOBILNOST

 

UVOD

V prejshnjem delu smo analizirali razlike v izobrazbi po spolu. Ugotovili smo, da te razlike sicer she obstajajo, a se zmanjshujejo iz generacije v generacijo. V celoti vzeto, imajo zhenske she vedno nizhjo izobrazbo kot moshki, kar pa je posledica preteklih generacij, ko je veljalo, da zhenske ne potrebujejo enake izobrazbe kot moshki. To pa se spreminja in vidimo, da imajo med mlajshimi anketiranci (ugotavljali smo za mlajshe kot 40 let) zhenske enako izobrazbo kot moshki.

V tem delu pa se bomo ukvarjali z intergeneracijsko izobrazbeno mobilnostjo; to je z vplivom, ki ga ima izobrazba starshev na izobrazbo otrok. Predpostavljamo lahko, da dosegajo otroci starshev z vishjo izobrazbo tudi sami vishji izobrazbeni nivo kot otroci starshev z nizhjo izobrazbo. Che bi lahko trdili, da je druzhba popolnoma odprta (to pomeni, da imajo vsi ljudje enake mozhnosti za izobrazhevanje), bi bil vpliv izobrazbe starshev na izobrazbo otrok nepomemben. Taka druzhba sicer obstaja v deklaracijah, v realnosti je stanje drugachno. Obstaja namrech she vrsta druzhbenih zavor, ki v resnici onemogochajo dejansko enakopravno izobrazhevanje vsem pripadnikom. Cheprav je izobrazhevanje formalno pri nas (in v vechini razvitih drzhav) brezplachno na vseh nivojih (samega sholanja ni potrebno plachati), to she vedno ne pomeni, da je izobrazhevanje tudi v resnici brazplachno. Najprej so tu nakupi uchbenikov in shtudijske literature, ki se praviloma drazhijo s stopno shtudija, knjizhnice pa s slabim knjizhnim fondom ne omogochajo izposoje literature vsem dijakom in shtudentom. Naslednja ekonomska zavora je prebivanje za shtudente ali dijake, ki ne zhivijo v kraju shtudija. Ker ni dovolj shtudentskih sob in tudi ne shtipendij, revnejshi starshi izven centrov ne morejo financirati shtudija svojim otrokom. Sicer obstajajo shtipendije za nadarjene otroke ali otroke z dobrimi ocenami, ki jih pa ne najboljshi dijaki ne dobijo. Premozhnejshi starshi lahko plachujejo shtudij tudi svojim slabshim otrokom, revnejshi pa ne. Takih ekonomskih zavor je verjetno she nekaj (mozhnosti plachila inshtruktorjev itd.), a tu so nashteti le najpomembnejshi. Naslednji vzok neenakopravemu dostopu je lahko tudi subjektiven znotraj druzhine. Starshi z vishjo izobrazbo imajo mozhnosti pomagati svojim otrokom pri uchenju, starshi z nizhjo pa ne. Pa tudi ambicija starshev po izobrazbi svojih otrok najbrzh ni nepomembna. (Tega seveda ne moremo zamenjevati z nepotizmom, kjer ljudje z vechjo mochjo ali vplivom priskrbijo delovno mesto ali napredovanje za otroke ali sorodnike, ne glede, navkljub sposobnosti ali izrobrazbi.)

Vseeno pa lahko trdimo, da so mozhnosti za izobrazhevanje vechje, kot so bile nekoch. To samo po sebi zahteva zhe tehnoloshki razvoj druzhbe, ker delovni procesi zahtevajo vedno vishji nivo izobrazbe za vech ljudi. Tako ima vsaka naslednja generacija zhe vizhje izobrazbeno povprechje. Zato gola primerjava izobrazbe med generacijami sama po sebi ne pove veliko o odprtosti druzhbe, o (ne)obstoju druzhbenih zavor, ki preprechujejo mobilnost izobrazbenih skupin.

Che bi bila druzhba popolnoma odprta, bi v najvishjem druzhbenem razredu (v tem primeru izobrazbeni skupini) bili sorazmerno zastopani otroci starshev vseh ostalih izobrazbenih skupin. In v najnizhji enako. Pa je v resnici res tako? Ugotoviti, ali je tako, je namen tega prispevka.

 

Podatki

Za analizo bomo ponovno uporabili podatke iz ankete o Kvaliteti zhivljenja (Fakuteta za druzhbene vede) iz leta 1984 in 1994, in sicer grupirane v shet skupin (kako in zakaj tako glej SRP sht. 17/18). Zhe v prejshnjem delu je bilo ugotovljeno, da se generacije precej razlikujejo po stopnji izobrazbe; tako po povprechju, mediani kot tudi po standardnem odklonu. Po tem ne moremo soditi neposredno o izobrazbi posameznika, saj je v starejshi generaciji npr. osem let izobrazhevanja pomenilo precej, medtem ko danes ne pomeni nich. Ker pa nas tu zanimajo predvsem mozhnosti za izobrazbeno mobilnost, bomo primerjali le to, v kolikshni meri imajo otroci enake mozhnosti za dosego dolochene izobrazbe, ne glede na izobrazbo starshev. Torej vpliv ocheta na izobrazbo sina ali hchere ter vpliv matere na izobrazbo sina ali hchere. Pri tem nas zanima tudi to, ali so razlike v izobrazbi med partnerji sedaj vechje ali manjshe, kot so bile razlike pri starshih.

V Tabeli 1 in sliki 1 prikazujemo osnovne podatke za posamezne populacije.

 

Tabela 1: Osnovna statistika

(1984)

  N Povprechje Mediana Std. odklon
OCHE 2425 2.11 2 1.27
MATI 2429 1.68 1 0.96
MOSHKI 2024 2.97 3 1.31
ZHENSKE 2165 2.61 2 1.29

(1994)

  N Povprechje Mediana Std. odklon
OCHE 1730 2.38 2 1.25
MATI 1766 1.97 2 1.05
MOSHKI 1488 3.22 3 1.27
ZHENSKE 1536 2.94 3 1.29

(Opomba: Moshki in zhenske, to je generacija anketirancev so dobljene tako, da se zdruzheni moshki, ne glede na to ali so anketiranji ali njihovi partnerji, zhenske pa enako. Torej te dve skupini ne ustrezata skupini sinov in hchera. Taki skupini sem tvoril zato, sa sem dobil vechje skupine, ki bolj matanchno odslikavajo sedanjo generacijo in se njihovo shtevilo pribljizhuje shtevilu starshev. Seveda sem za primerjavo starshev in otrok neposredno uporabil resnichna razmerja. Podatki o izobrazzbi sinov in hchera pa so v Tabeli 6 SRP 17/18, stran 127 in se od the podatkov razlikujejo le na drugi decimalki.)

 

Slika 1: Povprechja izobrazbe

Iz tabele vidimo, da je izobrazba sedanje generacije za eno stopnjo (na shest stopenjski lestvici) vishja kot izobrazba prejshnje generacije. Vidimo pa tudi, da se je izobrazba vseh skupin v desetih letih (med leti 1984 in 1994) povechala za dve do tri desetine razreda.

Pri primerjavi obeh generaci pa se skriva she ena past. Skupina anketirancev (in seveda njihovih strashev) je starostno izredno shiroka; zajemajo anketirance od 15 do 90 let starosti. Torej 75 let razlike. To pa pomeni, da so starejshi anketiranci enako ali pa she starejshi, kot so starshi mlajshih anketirancev. To pa seveda pri primerjavi sliko zamegljuje. Zaradi natanchnejshe primerjave smo naredili she dodatno razdelitev - shtevilo let sholanja za anketirance, stare od 24 do 45 let, in starejshe kot 45 let. To prikazujeta Tabela 2 in Slika 2.

 

Tabela 2: Leta sholanja

Tabela 2a: Leta sholanja za starejshe od 45 let - 1984
N
Povprechje
Mediana
Minimum
Maximum
Std. odkl.
960
8.62
8
0
20
3.37
 
Tabela 2b: Leta sholanja za stare od 24 do 45 let - 1984
N
Povprechje
Mediana
Minimum
Maximum
Std. odkl.
1117
10.80
11
0
20
3.16
 
Tabela 2c: Leta sholanja za starejshe od 45 let - 1994
N
Povprechje
Mediana
Minimum
Maximum
Std. odkl.
874
9.31
8
0
22
3.37
 
Tabela 2ch: Leta sholanja za stare od 24 do 45 let - 1994
N
Povprechje
Mediana
Minimum
Maximum
Std. odkl.
743
11.44
11
2
20
2.83
 

Slika 2: Leta sholanja

Iz Tabele 2 vidimo, da je povprechno shtevilo let sholanja mlajshih anketirancev za dve leti daljshe kot starejshih. Obenem pa se je povprechje pri obeh skupinah v desetih letih (med eno in drugo anketo) podaljshalo za skoraj eno leto (0.6 in 0.7 leta).

Natanchnejshi pogled na Sliko 2 pokazhe, da je najvechji odstotek starejshih anketirancev (chrti z krogi) konchal osem letno sholanje (okoli 30%), najvechji odstotek mlajshih anketirancev (chrti z kvadrati) pa tri oziroma shtiriletno srednjo sholo (11 oz 12 let izobrazhevanja, kar pa ni razlika le v shtevilu let sholanja, ampak tudi v stopnji izobrazbe). Med starejshimi anketiranci (predvsem v letu 1984) jih je precej le s 4 oziroma 5 leti izobrazhevanja. Pri mlajshih sta she dve opazni grbi: 14 let izobrazhevanja (prva stopnja visokosholskega shtudija in 16 let (visokosholski shtudij) - oboje je izrazitejshe pri anketi leta 1994.

Z uposhtevanjem teh omejitev (predvsem z vedenjem, da izobrazbene skupine starshev ne odrazhajo iste slike kot izobrazbene skupine njihovih otrok; oziroma, da je izobrazbene skupine starshev tezhje ovrednotiti), nas zanima, kakshen je vpliv izobrazbe starshev na izobrazbo otrok. Ali in v koliki meri je izobrazba otrok dolochena z izobrazbo starshev in v kolikshi meri je nasha druzhba odprta za prelivanje izobrazbenih razredov. Za to bomo uporabili naslednje mere: Pearsonsov koeficinet korelacije, koeficienta inercije in mobilnosti ter Yasudovo mero odprtosti. Ob tem bomo she nekoliko natanchneje pregledali, kakshni so vzorci izobrazbene mobilnosti med generacijami.

 

Korelacijski koeficient, inercija in mobilnost ter Yasudov indeks odprtosti

Ne prevech specialistichno povedano, je koeficient korelacije mera, ki nam pove, ali in v kakshni meri so dve ali vech veriabel medsebojno povezane. Vrednosti, ki jih ta indeks zaseda, so med -1 in +1; indeks 0 pove, da med variablami ni nikakrshne povezave, -1 da je mochna negativna povezava, in +1, da obstaja mochna pozitivna povezava.

Z izrazom inercija poimenujemo pojav samoobnavljanja razredov; to je: kolikshen delezh otrok ima enako izobrazbo kot starshi, z mobilnostjo pa delezh tistih anketirancev, ki so spremenili izvorni razred glede na starshe. Cheprav delezhi premika povedo nekaj o mobilnosti, pa je njihova informacija vseeno omejena. O dejanski vrednosti premika lahko sklepamo shele na podlagi primerjave s tako imenovano idealno oz. teoretichno mobilnostjo. Le-ta pove, kolikshen bi bil premik iz posameznega razreda, che nanj ne bi vplival prejshnji (ali starshevski) status. Torej bi bil korelacijski koeficient 0. Tako bo indeks inercije pokazal primerjavo teoretichne in dejanske frekvence samoobnavljanja razredov (in mobilnosti), indeks mobilnosti pa primerjavo teoretichne in dejanske mobilnosti.

Ker pa indeksi inercije in mobilnosti niso neodvisni od marginalnih distribucij posameznega razreda, je japonski sociolog Yasuda razvil indeks odprtosti, ki odstrani vplive, ki jih ima velikost posameznega razreda. Vsaka (dejanska) mobilnost je sestavljena iz dveh vrst mobilnosti: prisiljene in chiste. Prisiljeno mobilnost povzrochajo ali spremembe v kompoziciji razredov ali spremembe velikosti posameznih razredov. Chisto mobilnost pa predstavljajo dejanski premiki med sloji, ki niso odvisni od sprememb, ki izhajajo iz npr. tehnoloshkih zahtev po vishji izobrazbi prebivalstva. Tako Yasudov indeks odprtosti odstranjuje vpliv sprememb v velikosti razredov med posameznimi populacijami (prisiljeno mobilnost) in uposhteva le chisto mobilnost v primerjavi s chisto teoretichno mobilnostjo. Torej prikazuje le mobilnost, ki ni odvisna od sprememb v izobrazbeni strukturi prebivalstva; mobilnost, ki je odvisna le od odprtosti druzhbe.

 

REZULTATI

Za analizo mobilnosti smo izrachunali dejanske frekvence, teoretichne frekvence, indekse mobilnosti in inercije ter indeks odprtosti za vse odnose. Ker pa posamezni vmesni izrachuni niso najbolj pomembni za nasho analizo, v Tabeli 3 zaradi ilustracije prikazujemo le vrednosti za relacijo oche-sin. Ker bi s prikazom vseh izrachunov (v tabelah so natanchni rezultati za vsako izobrazbeno skupino posebej) prevech obremenjevali prispevek, bomo za ostale prikazali le konchne rezultate.

Tabela 3:

Izrachun dejanskih in teoretichnih frekvenc, indeksi mobilnosti, inercije, koeficient korelalacije in Yasudov indeks odprtosti - relacija oche-sin 1994

Tabela 3a: Premiki med razredi - dejanski

izobraz.
skupina
1
2
3
4
5
6
vsota
prmiki
navzgor

1

58

83

89

34

2

5

271

213

2

15

42

77

53

13

12

212

155

3

17

35

104

73

12

18

259

103

3

1

9

29

44

9

10

102

19

5

0

2

4

11

6

8

31

8

6

0

2

5

11

4

9

31

 

vsota

91

173

308

226

46

62

906

498

premiki
navzol
33
48
38
22
4
 

 

145
 

 

 

Tabela 3b: Premiki med razredi - teoretichni

 

i1

i2

i3

i4

i5

i6

vsota

navzgor

i1

27.22

51.75

92.13

67.6

13.76

18.55

271

244

i2

21.29

40.48

72.07

52.88

10.76

14.51

212

150

i3

26.01

49.46

88.05

64.61

13.15

17.72

259

95

i3

10.25

19.48

34.68

25.44

5.18

6.98

102

12

i5

3.114

5.92

10.54

7.73

1.57

2.12

31

2

i6

3.114

5.92

10.54

7.73

1.57

2.12

31

 

vsota

91

173

308

226

46

62

906

504

navzol

64

81

56

15

2

 

217

 

 

Tabela 3c: deksi mobilnosti in inercije (dejanske/teoretichne frekvence)

OCE/jaz i1 i2 i3 i4 i5 i6
i1

2.13

1.60

0.97

0.50

0.15

0.27

i2

0.70

1.04

1.07

1.00

1.21

0.83

i3

0.65

0.71

1.18

1.13

0.91

1.02

i3

0.10

0.46

0.84

1.73

1.74

1.43

i5

0.00

0.34

0.38

1.42

3.81

3.77

i6

0.00

0.34

0.47

1.42

2.54

4.24

Indeks inercije, premika navzgor in navzdol

 

 

navzdol
0
navzgor

+ in -

dejanko
145
263
498
643
teoretichno
217
185
504
721
Index mob.
0.668
1.422
0.988
0.892

 

Odlivi iz skupin

Odlivi iz skupin - teoretichni

 

Dejanski

Prisiljeni

Chisti

 

Dejanski

Prisiljeni

Chisti

Izobrazba

      Izobrazba      

i1

213
180
33

i1

244
180
64
i2
170
39
131
i2
172
39
133
i3
155
0
155
i3
171
0
171
i4
58
0
58
i4
77
0
77
i5
25
0
25
i5
29
0
29
i6
22
0
22
i6
29
0
29
skupaj:
643
219
424
skupaj:
721
219
502
v %
0.71
0.24
0.47
v %
0.80
0.24
0.55
Yasudov koeficienz odprtosti = 0.844
Korelacijski koeficient = 0.421

 

Kratko interpretirajmo tabelo.

Prva izmed tabel prikazuje premike med posameznimi izobrazbenimi skupinami, kjer so tisti sinovi, ki imajo isto izobrazbo kot ochetje, poudarjeni. Poudarjena kolona prikazuje shtevilo posameznikov, ki so se iz posameznega razreda premaknili navzgor (imajo vishjo izobrazbo kot oche), poudarjena vrstica pa tiste, ki imajo nizhjo izobrazbo, kot je ochetova. Iste informacije so prikazane v drugi tabeli (teoretichni premiki), le da prikazuje premike, ki bi bili v primeru, che bi bil korelacijski koeficient 0; torej ne bi bilo nobene povezave med ochetovo in sinovo izobrazbo.

Tako npr. vidimo, da je 58 primerov sinov, ki imajo najnizhjo izobrazbo, in njihovi ochetje tudi. V tabeli s teoretichnimi frekvencami pa vidimo, da bi moralo biti v primeru popolne nepovezanosti izobrazbe ocheta in sina takih primerov le 27. Sinov z najnizhjo izobrazbo in ocheti z najvishjo ni, teoretichno pa bi morali biti trije. Ochetje z najnizhjo izobrazbo imajo 5 sinov z najvishjo, teoretichno pa bi jih moralo biti dobrih 18.

Kakshen je odnos med teoretichno in dejansko frekvenco, prikazuje tretja tabela iz skupine (Indeksi mobilnosti in inercije). Tu je prikazan odnos dejanskih in teoretichnih frekvenc. Celica na krizhishchu prve kolone in prvega stolpca pove, da je indeks inercije najnizhje izobrazbene skupine 2.13; to pomeni, da ima 2.13 krat vech sinov ochetov iz najnizhje skupine tudi najnizhjo izobrazzbo, kot bi bilo v popolnoma odprti duzhbi, in le 27%od teoretichne frekvence se jih dvigne iz najnizhje v najvishjo skupino. Enako lahko ugotavljamo za vsak posamezni premik kot tudi velikost tega premika.

V naslednji tabeli so prikazani seshtevki premikov, ne glede na njihovo dolzhino po smereh (- premik navzdol, + premik navzgor, 0 ni premika), tako za dejanske kot teoretichne frekvence, ter njun odnos. Tu lahko opazimo, da se je navzdol v resnici premaknilo le 67% od teoretichnih premikov, navzgor 98%, na istem pa jih je ostalo za polovico vech, kot bi se jih teoretichno moralo.

V zadnji tebeli pa so prikazani dejanski, prisiljeni in chisti odlivi iz posameznih izobrazbenih skupin (dejanske in teoretichne frekvence kot vmesni podatki za izrachun indeksa odprtosti), njihov seshtevek in delezh v celotnem vzorcu. Odnos vsote chistega dejanskega in teoretichnega odliva je indeks odprtosti.

V naslednji tabeli (Tabela 4) prikazujemo le vsote teh treh vrst mobilnosti za vse odnose za vse skupine.

Tabela 4: Odlivi iz posameznih razredov

 

1984

1994

  Dejanski Prisiljeni Chisti Dejanski Prisiljeni Chisti
Oche-mati .38 .20 .19 .42 .22 .20
Oche-sin .71 .31 .41 .71 .24 .47
Oche-hchi .61 .22 .41 .64 .23 .41
Mati-sin .77 .48 .28 .77 .47 .30
Mati-hchi .64 .33 .32 .67 .35 .32
Moshki-zhenska .59 .18 .41 .57 .16 .42

 

V Sliki 3 prikazujemo izrachune korelacije (C) in Yasudov indeks odprtosti (Y) za povezave med izobrazbo ocheta ter sina in hchere, matere in sina ter hchere ter povezave med partnerji v starshevski generaciji in generaciji anketirancev. Obenem je predstavejena (le za primerjavo) tudi korelacija med izobrazbo ocheta (tasta) in zeta.

Slika 3: Obprtost in povezanost leta 1984 in 1994

V svetu so raziskave pokazale, da se koeficient korelacije giblje okoli 0.5 za odnos oche-sin. Shtudije v Franciji in Zdruzhenih drzhavah Amerike so pokazale korelacijo 0.45 in 0.42 relacija oche-sin in 0.38 in 0.41 tast zet.

 

KOMENTAR

Che najprej pogledamo izobrazbo zakoncev starshevske in sedanje generacije (Slika 3) vidimo, da korelacijski koeficient prikazuje podobno povezanost med zakonci obeh generacij. Najmanjshi (0.603) je med zakoncema anketirancheve generacije v letu 1994, najvechji (0.699) pa med starshema v istem letu. A te razlike niso velike. In che bi uposhevali le ta podatek, bi lahko trdili, da se med generacijama ni spremenil vzorec porok; v obeh generacijah je povezanost izobrazbe partnerjev velika in skoraj enaka. Toda odlivi (pogojno oporabljen izraz) med posameznimi razredi (Tabela 4, prva in zadnja vrstica) pokazhejo, da ima le 38% starshevske generacije partnerja iz druge izobrazbene skupine, medtem ko je med njihovimi otroci ta vrednost 59%. She vechja razlika pa se pojavi, che uposhtevamo prisiljeni in chisti odliv. Skoraj polovico odliva starejshe generacije predstavlja prisiljeni (razlike med izobrazbo moshkih in zhensk so tako velike, da v nekaterih izobrazbenih skupinah "zmanjka" partnerjev z isto izobrazbo), medtem ko prisiljeni odliv generacije otrok predstavlja le slabo tretjino. Te razlike pokazhe indeks odprtosti razredov (Tabela 3, Y; indeks odprtosti iz izrachuna odstrani vpliv razlike v velikosti izobrazbenih skupin), ki je pod 0.4 za starshe v obeh letih, in nekaj pod 0.7 za otroke. Torej lahko rechemo, da je sedanja generacija manj toga pri izbiri partnerja,, kar se tiche partnerjeve izobrazbe.

Pri analizi intergeneracijske mobilnosti ugotovimo, da se korelacijski koeficienti gibljejo okoli 0.4. Najmanjsha povezanost, merjena s korelacijskim koeficientom, je med materjo in sinom (0.333 in 0.379), najvechja pa med ochetom in hcherjo (0.519 in 0.562). Podobne povezave (sicer v obratnem smislu - odprtosti oz. nepovezanosti) pokazhejo tudi indeksi odprtosti. Che pa primerjamo korelacije povezanosti oche-sin slovenskega vzorca z amerishkim (amerishka druzhba je v tem smislu med najbolj odprtimi na svetu), lahko trdimo, da je izobrazbena mobilnost v Sloveniji zelo velika in med najvechjimi na svetu. Kar dobrih 70% sinov ima drugachno izobrazbo kot oche (v popolnoma odprti duzhbi - teoretichna frekvenca - pa bi jih spremenilo 80%), od tega nastane priblizhno chetrtina sprememb zaradi spremembe izobrazbene strukture med generacijama, ki jo narekuje hitri razvoj druzhbe, ostala mobilnost pa je chista (ali izmenjalna mobilnost.) She vechje spremembe so v odnosu mati-sin, a vechina jih nastane zaradi prisiljene mobilnosti.