Revija SRP 19/20

Ivo Antich

 

RDECHE, BELO, CHRNO
Tomazh Lavrich: Rdechi alarm. Zbirka Cult Comics. Samozalozhba 1996.
 

V uchinkoviti in tehnichno neoporechni opremi, s kvalitetnim papirjem in tiskom, prichujochi album zaokrozheno predstavlja doslej najpomembnejshi stripski dosezhek vodilnega karikaturista revije Mladina - Tomazha Lavricha. Naslovnica nakazuje vsebinsko negotovost, saj je pod prvim naslovom Rdechi alarm she dodatni naslov ali podnaslov Chrni dnevi (brez avtorjevega imena, le z dovolj znanim "kriptonimom" TBC). Prelistavanje zvezka standardnega stripalbumskega obsega 48 strani pokazhe besedo "Konec" na strani 23. Sledi kratek "intermezzo" na shtirih tablojih z naslovom White riot, ki na naslovki ni oznachen, na nadaljnjih dvajsetih straneh pa je drugonaslovna zgodba Chrni dnevi. Razmerje med tremi epizodami (rdecho, belo, chrno - tudi barve na naslovki) po shtevilu tablojev je 20-4-20, pri tem pa drugi dve nimata oznake "konec". Ne gre torej za stripski album kot standardno sfabulirani "graphic novel", marvech za ohlapnejsho kompozicijo, ki z elementi razpolozhenjske fragmentarnosti ustreza v osnovi povsem realistichnemu spominskemu "iskanju izgubljenega chasa". Uchinkovit je zakljuchni "samoizbris" avtobiografije, ki jo glavni junak pishe na rachunalnik: "prst usode", chas za dokonchno slovo od preteklosti, ki junaka obremenjuje z nostalgijo po ljubljanski bohemski sceni osemdesetih. Popolna tehnichna suverenost v briljantnem prepletu trdega stripskega realizma in karikaturistichne ekspresije, posluh za drobne vizualne in dialoshke finese, obvladovanje jedrnate (zgolj dialoshke) govorice modernega stripa z elementi slenga - dovolj argumentov za misel, da bi bilo shkoda spet enkrat "enkratnost" razumeti dobesedno, se pravi kot "gatnikovsko" slovo od stripa.

 

GALERIJSKI PREGLED STRIPA
Slovenski strip. Galerija sodobne umetnosti, Celje 1996.
 

Prichujocha publikacija je izshla kot katalog k istonaslovni razstavi (feb.- mar. 1996). Zvezek v obliki zajetnega stripalbuma (brez paginacije) v prvem delu prinasha tekste Irene Cherchnik (Od Tisiglavce do Stripburgerja), Maxa Modica (Po vseh teh letih she vedno sam) in Jaka Klemenchicha (Unerground strip v Sloveniji?), po povzetku v angleshchini pa sledi drugi del s predstavitvami v glavnem celostranskih tablojev vechine obravnavanih avtorjev (ilustrativni citati so tudi v prvem delu med teksti). Zvezek zakljuchujejo pregled za slovenski strip pomembnih letnic, bio-bibliografski podatki o avtorjih in spisek domachih tekstov o stripu. Kakor je bila predstavitev slovenskega stripa v celjski galeriji pomemben projekt, tako je tudi spremna publikacija vreden dosezhek (v izboru stripov sicer s poudarkom na Gatniku in avtorjih Mladine). Uvodni tekst Irene Cherchnik je najbolj obsezhen; gre za solidno retrospektivo, ki najprej izpostavi tri trenutno najbolj izrazite avtorje (Smiljaniĉ, Lavrich, Kastelic) in shele nato sezhe k "zachetnikom" (Dobrila, Amalietti, Muster) in "predhodnikom" (Smrekar, Bambich). Teksta M. Modica in J. Klemenchicha sta bolj esejistichno osebno uglashena; prvi kot klasika slovenskega stripa navaja Mustra in Gatnika (ko je bil Gatnik she aktiven v stripu, so nekateri njegovi chastilci Mustra prezirali kot obrtnika za otrocharije). Med pogreshanimi kazhe omeniti vsaj Aca Mavca (strip v PPP zhe 1952), Jelka Peternelja in Bojana Shlegla. Pri Dobrili manjka letnica smrti (1992). Najbrzh je dovolj znachilno tudi to, da niti kot golo dejstvo ni omenjena doslej edina slovenska knjiga o stripu (Ciril Gale: Zabavna periodika - strip, Zalozhba Obzorja, MB 1981).