Revija SRP 17/18

Rajko Shushtarshich, Matjazh Hanzhek

VREDNOTE SOCIALNE STRATIFIKACIJE II

VREDNOTE SOCIALNE STRATIFIKACIJE IV

 

VREDNOTE SOCIALNE STRATIFIKACIJE III.
ali
Vrednotni sistem socialne restratifikacije v transformni druzhbi

 

Za osvezhitev zgodovinskega spomina
nekega sistema samoupravnega socializma (SRS v SFRJ)
Iz zakladnice zgodovinskega spomina o raziskovanju vrednot socialne stratifikacije
(povzetek in nadaljevanje prispevka iz Revije SRP 13/14, 15/16)
 

PREMENE VREDNOTNEGA SISTEMA SOCIALNE STRATIFIKACIJE

Prispevek k razmishljanju o usodi sistema
Nekaj iz zgodovine vrednot socialne stratifikacije
in njihove nove institucionalizacije ob lastninjenju sistema
ali na kratko O vrednotah restratifikacije
Druzhba, sistem brez spomina je
kakor podjetje brez knjigovodstva,
mochni in mogochni v njej
pochno, kar jih je volja,
ker vse, kar pochno, utone
v pozabljivi zavesti chasa.
 
She o vrednotah stratifikacije v samoupravni druzhbi iz decembra leta 1973
Nadaljna preiskava porochila
 
VREDNOTNI SISTEM SOCIALNE STRATIFIKACIJE V SAMOUPRAVNI DRUZHBI

 

Kot zhe recheno (v prejshnjih shtevilkah revije), nisem nameraval obnoviti celotnega porochila, le izjemoma ga bom povzel, predvsem pa skushal preiskati z vidika svojega danashnjega pogleda na takratno porochilo. Glavni del tezhav v porochilu je izviral iz mojega takratnega strahu, da bi se nashel kdo, ki bi razumel, kaj pishe v njem: o socialnem razlikovanju v socialistichni druzhbi (njeni stratifikaciji)! Obravnaval sem namrech problem, ki ga za sistem uradno sploh ni bilo, oziroma je bil razumljen le kot vprashanje: kdaj bomo socialno razlikovanje v celoti ukinili? Kolikor pa je takrat stratifikacija vseeno obstajala, naj bi bila predvsem v zastarelih vrednotah, "v glavah ljudi, obremenjenih z ostanki, usedlinami preteklosti". Ali pa je bila nekaj chisto posebnega: domacha socialistichna in she samoupravna, in vrednotni sistemi v samoupravni druzhbi so bili torej nekaj chisto svojstvenega, zgrajeni po meri nashega chloveka (to je, po meri nashih vodilnih ideologov). Vse socialne krivice, socialno nepravichnost v slojeviti brezrazredni duzhbi pa je domnevno odpravljala njena socialna mobilnost. Ta je predpostavljala odprtost vseh socialnih pozicij vsem posameznikom (razen razrednim sovrazhnikom), oziroma enake mozhnosti vseh socialnih kategorij (grup) za socialni vzpon. Spet pa je treba pripomniti, da je bilo mogoche tako zamishljeno socialno mobilnost veliko lazhe uresnichiti v glavah ljudi kot pa v socialni resnichnosti.

Drugi del raziskovalne naloge “Vrednotni sistemi v samoupravni druzhbi II.,III. iz decembra, leta 1974”c vsebuje interpretacijo empirichnih podatkov o vrednotah iz shirshega projekta “Socialna stratifikacija in druzhbena mobilnost v samoupravni druzhbi”, katerega nosilec je bil Stane Saksida. S sodelavcem Marjanom Kroflichem sva imela nalogo Analiza vrednotnega sistema z vidika socialne stratitifikacije in institucionalne strukture - to pot interpretacijo empirichnega gradiva, zajetega z vprashalnikom ISFU (Inshtituta za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani “Socialna stratiikacija v samoupravni druzhbi, druzhbena mobilnost v Sloveniji”, marca 1970.). Najina naloga je bila preveriti in razlozhiti empirichno dobljene podatke o vrednotah stratifikacije in njihovo strukturiranje v teoretskem modelu VS SS in VS IS. Slednje, vrednotni sistem institucionalne strukture (ali drugache recheno legetimiteta sistema), je bila, kot sem zhe poprej pojasnil, za nekaj let preuranjena raziskovalna ambicija. Empirichno gradivo je bilo torej izbrano, obdelano in razlozheno le v skladu s teoretskim modelom VS SS, prikazanem v prvem delu raziskovalne naloge.b Vsebuje pa kar precej metodoloshkih opomb, ki motijo branje, vendar sem jih vseeno povzel, ker se mi zdi, da se dandanes v raziskavah tem problemom posvecha premalo razmisleka in se podatki razlagajo poenostavljeno, tako rekoch samoumevno dobesedno.

Vsebina:
- socialne spremembe - ohranitev obstojechega socialnega reda
- socialna neenakost kot osnovna vrednota stratifikacije
- status kot sintetichna evaluacijska dimenzija (evaluacijska vrednota)
- aktualizacija vrednot v socialno veljavnem vrednotnem sistemu SS
- stalishcha kot indikator deklariranih in dejanskih (socialno veljavnih) vrednot
- realizacija socialno veljavnih vrednot (zadovoljstvo z realizacijo vrednot na
individualnem in institucionalnem nivoju)
- norme in sankcije kot indikatorji vrednot (vrednotno utemeljevanje sankcij)
- aktualizacija nevrednot (v odnosu do statusa in legitimitete institucij)

Za navedene vidike analize empirichnih kazalcev vrednot je opravljena logichna analiza vprashanj in modalitet odgovorov na vprashanja, vse seveda v odnosu do razlagalne predloge, to je teoretichnega modela SS. Tako predstavlja tudi ta sklop razlage she dodatno razchlenitev oz. preverjanje samega modela, ki je bil hipotetichno predstavljen v prvem delu naloge. Pomembno je pripomniti, da je bila v prvem delu analizirana struktura ”latentnega vrednotnega sistema SS” in pretezhno le teoretichno struktuririranje vrednot. V drugem delu pa je nasprotno tezhishche na empirichnem strukturiranju vrednot v socialno uveljavljenem - dejanskem vrednotnem sistemu. Poseben poudarek je na razchlenitvi relativnosti vrednot (“vrednotnega relativizma”) v socialnih odnosih in bistveni razkol (razhajanje) med deklariranimi “naj-vrednotami” in dejanskimi “tu- vrednotami”.

Seveda nisva pozabila v uvodu poudariti, da predstavlja empirichno gradivo na nachin, kot je bilo razlozheno, le enega od mogochih nachinov razlage zbranega obsezhnega empirichnega gradiva o vrednotah.

Vprashanja so bila anketirancem zastavljena v kontekstu socialne stratifikacije in socialne mobilnosti, se pravi, da so bile vrednote opazovane tako s statichnega vidika socialne strukture kot tudi dinamichnega vidika socialne mobilnosti. Pomembno je poudariti, da so bile analizirane vrednote (tudi teoretichno) znachilne za vse (hipotetichne) socialne strate. Razlike v vrednotnih “podsistemih strat” pa so bile she mnogo manjshe, kot smo prichakovali. Verjetni razlogi so bili v teoretichnem modelu vechkrat omenjeni (npr.: relativno velika mobilnost med stratami, to je, odprtost sistema za posamezne premike v socialni hierarhiji, in na drugi strani mochan sistem socialne kontrole “enoumja”, to je, poenotenja vrednot). Razlike med stratami se skrivajo v intenziteti aktualizacije posameznih vrednot in v sitauacijskih aktualizacijah, ki se pochasi uveljavljajo s spreminjanjem socialne strukture - stratifikacije. (Npr.: vishina dohodka je bolj ali manj stalno aktualna ali mochno aktualna vrednota za vse strate. Intenziteta aktualizacije pridobitnishtva pa se mochno povecha, che se distribucija dohodka med stratami relativno spreminja. Za posameznike in dohodkovne kategorije je dosti bolj pomembna sprememba v dohodkovnem odnosu med stratami (oz. kategorijami, s katerimi se statusno primerjajo), kot pa sorazmerne enakomerne spremembe dohodka za vse strate. Razlike v vrednotnih podsistemih strat, statusnih kategorij so zelo podvrzhene anomalijam sitauacijskih, za socialno strukturo in dinamiko nebistvenih sprememb, so moteche pri analizi oz. razlagi strukture vrednotnega sistema.

(Opomba: Kolikor je meni znano, pri nas v nobeni anketi oz. raziskavi javnega mnenja ni bilo naenkrat zbranih toliko zanimivih podatkov o vrednotah. Zhe samo zato je vredno, da te pozabljene podatke obudim v nash obledeli zgodovinski spomin.)

 

Socialne spremembe - ohranitev obstojechega socialnega reda

Che se sedaj vrnemo k socialnim dejstvom, kot jih ilustrira nasha takratna empirichna raziskava stratifikacije, je v njej (tako kot v teoretichnem modelu) osredji indikator vrednotne utemeljitve socialnega razlikovanja odnos vprashanih do socialne neenakosti v nashi takratni druzhbi. Osnovno vrednoto stratifikacije (natanchneje vrednotno dimenzijo socialne stratifikacije) je merilo vprashanje 162 (vprashalnik ISFU Inshtituta za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani “Socialna stratifikacija v samoupravni druzhbi, druzhbena mobilnost v Sloveniji”, marca 1970). Vprashanje je bilo skrito v vprashanju o socialnih spremembah, bilo je tako:

162. Sedaj bi pa skupaj malo fantazirala; prosim, zamislite si, da bi lahko spremenili v Jugoslaviji, kar bi sami hoteli, kaj bi najprej spremenili?

Mozhni odgovori:

1. Vsem Jugoslovanom bi omogochil, da bi imeli dovolj hrane, stanovanje in druge pogoje za zhivljenje
2. Odpravil bi vse privilegije
3. Onemogochil bi, da bi nekateri ljudje vladali drugim (.., da bi eni vladali drugim)
4. Uredil bi tako, da bi se v Jugoslaviji vsi ljudje lahko sholali, che bi jih le to zanimalo
5. Vsem Jugoslovanom bi priskrbel enake plache, ampak precej visoke
8. nich ne bi spremenil
9. ne ve
0. b.o. (brez odgovora)
Poleg refleksije socialne stratifikacije oziroma socialne neenakosti nam vprashanje 162 razkriva seveda tudi odnos do socialnih sprememb v obstojechem socialnem redu (sistemu):
- nagnjenost posameznikov k socialnim spremembam opredeljujejo modalitete odgovorov: 1, 2, 3, 4, 5
- nasprotovanje spremembam (ohranitev obstojechega reda) pa modaliteta 8.

Sploshna ugotovitev, ki sledi iz odgovorov respondentov, je, da velika vechina, vech kot 90% posameznikov, zheli ali se opredeljuje za socialne spremembe. Tak rezultat lahko povezujemo z dejstvom, da smo bili preprichani, (sodech po nashih takratnih predstavah), da smo relativno odprta druzhba, taka, ki je dinamichna tudi v strukturnih spremembah (shtevilne reforme, razvoj samoupravljanja itn.). Tako vechinsko nagnjenost k socialnim spremembam je mogoche tolmachiti tudi kot zheljo po she vechjih oz. hitrejshih ali korenitejshih spremembah, ki so pogojene tudi z zhe omenjeno odprtostjo socialne strukture (z dinamiko socialne stratifikacije ali statusno mobilnostjo posameznikov).

V analiziranih odgovorih posameznih statusnih kategorij (grupiranje posameznikov po enakih pozicijah na osnovnih stratifikacijskih dimenzijah, ki nam priblizhno predstavljajo socialne strate) ni bistvenih razlik v odgovorih. Podatki nam ilustrirajo predvsem odsotnost razlik v vrednotnih orientacijah socialnih skupin oz. kategorij oz. strat. Relativno najvechje nasprotovanje spremembam je bilo ugotovljeno med posamezniki z najnizhjo izobrazbo in v najnizhji dohodkovni kategoriji. Pripomniti je treba, da je med obema dimenzijama (in kategorijama) veliko sovpadanje, to je, visoka korelacija (kar pomeni, da ima vechina posameznikov z nizko izobrazbo nizek dohodek ali nasprotno, z nizkim dohodkom tudi nizko izobrazbeno pozicijo).

Ugotovitve, ki so sledile iz analize empirichnega gradiva, so podpirale hipoteze, ki so bile postavljene v teoretichnem delu analize:

H1 Chim bolj odprta je socialna struktura, chim vechja je socialna intrageneracijska in intergeneracijska mobilnost, tem manjshe so razlike v aktualizaciji vrednot socialnih kategorij, socialnih skupin oz. strat (in njihovem strukturiranju v vrednotni sistem).

H2 Aktualizirane vrednote znotraj vrednotne strukture, ki se nanashajo na stratifikacijsko dimenzijo, na kateri je mogoche z mobilnostjo spremeniti socialno pozicijo, so pretezhno nekonfliktne in zato pogosteje zhelene vrednotne orientacije posameznikov.

Enostavneje recheno: socialna mobilnot je dinamichni vidik istega, to je, socialnega razlikovanja (stratifikacije). Vechja odprtost sistema za mobilnost posameznikov pomeni manjshi pritisk na spremebo vrednot in vrednotnega sistema socialnega razlikovanja (stratifikacije) in s tem utrjevanje ali vechjo aktualizacijo samega vrednotnega sistema stratifikacije.

Danashnja opomba: Takratni sistem je posvechal zelo veliko skrb ohranitvi obstojechega sistema. Lahko bi rekli, da je bila prisotna relativna odprtost sistema za socialno (stratno) mobilnost za veliko vechino posameznikov (izjema so bili le t.im. razredni sovrazhniki sistema), opazna tudi v primerjavi z drugimi socialistichnimi sistemi. Neprestane reforme in razvoj samoupravnih odnosov so dajali ali vsaj ustvarjali dodaten vtis druzhbe, odprte za strukturne spremembe. Vendar je sistem (natanchneje politichni podsistem) tako obstojecho stratifikacijo (takrat she bolj ali manj prikrito ali vsaj latentno socialno stratifikacijo) predvsem reproduciral in utrjeval.

 

Socialna neenakost kot osnovna vrednota socialne stratifikacije

V teoretskem modelu analize vrednotnega sistema socialne stratifikacije smo ugotovili, da je bila osrednja oz. osnovna vrednota, na kateri je utemeljeno socialno razlikovanje (in nerazlikovanje) tudi v samoupravni druzhbi, ena sama vrednota. To je bila vrednota (natanchneje vrednotna dimenzija): socialna enakost - neenakost. To je natanko tista vrednota, ki smo jo v Orwellovi Zhivalski farmi identificirali kot univerzalno utemeljevalko vrednega razlikovanja v vseh chloveshkih zdruzhbah. (Kasneje bom za primerjavo dodal she kratek povzetek iz Zhivalske farme).

Logichna analiza vprashanja in odgovorov vrednotne dimenzije enakost - neenakost
Modalitete mogochih odgovorov o zhelenih spremembah socialne strukture oziroma socialne stratifikacije indicirajo:
- modaliteta 2 implicira: enakost - neenakost kot osnovno ali sintetichno dimenzijo socialne stratifikacije
- modalitete 1, 3, 4, 5 implicirajo analitichno ali konkretizirano aktualizirajo enakosti - neenakosti na posameznih dimenzijah ali skupini dimenzij socialne stratifikacije, enostavneje recheno, predstavljajo empirichno vsebino socialne enakosti - neenakosti.
1 - na dimenziji osnovne eksistence (hrana, stanovanje, itn.)
3 - na dimenziji druzhbene (politichne) mochi
4 - na izobrazbeni dimenziji
5 - na dohodkovni dimenziji

Na dohodkovni dimenziji (lestvici) je bilo v nashi takratni druzhbi uveljaljeno razmerje med spodnjo in zgornjo dohodkovno kategorijo 1:6. Socialna neenakost je bila torej socialno uveljavljena v tako ali toliko toleriranem razmerju (1:6). Mogoche odgovore na to vprashanje je bilo mozhno razlozhiti takole:

5 - vsem enake plache je pomenilo t. im. tezhnjo po “uravnilovki” ali pa idealizirano enakost, ki je mogocha shele nekje v prihodnosti, v vsakem primeru socialno nepriznano vrednoto
4 - enakost mozhnosti za sholanje zhe priznava (implicira) socialno neenakost in zopet pomeni idealizirano potencialno enakost im. tudi “enakost shans”, zopet socialno nerealno oz. oddaljeno vrednoto
1 - enakost v osnovnih pogojih za zhivljenje je kvechjemu socialno minimalna enakost, zagotovljen t.im. socialno uveljavljeni “zhivljenski minimum”, ki je le navidezno realna enakost, ker je posledica fiksacije predstave o vishini zhivljenjskega minimuma (ne uposhteva socialne dinamike zhivljenjskega minimuma, to je njegovega stalnega narashchanja)
2 - socialna enakost, ki je bila pojmovana kot odprava vseh privilegijev, je predstavljala najradikalnejsho opredelitev socialne enakosti, ali pa najbolj utopichne, transcendentne enakosti, je implicirala socialno enakost v smislu enakega statusa, kar bi pomenilo odpravo strat in stratifikacije, to je uveljavljenega socialnega razlikovanja
3 - onemogochiti nadvlado (da bi eni vladali drugim), tudi ta opredelitev vredote je predstavljala radikalno in utopichno predstavo socialne enakosti, le da je implicirala socialno enakost na politichni dimenziji odnosno onemogochanje politichne mochi - oblasti.

Opomba: Pripomniti moram, da je tu ochitno delovala cenzura, ker je bila razlaga te modalitete v porochilu seveda pomotoma izpushchena.

V tem pomenu je razlaga empirichnih podatkov, ki kazhejo zhelje anketirancev glede socialne enakosti (indicirajo aspiracije), naslednja:
- prevladovanje zhelja po minimalni enakosti;
- relativno malo zhelja po “uravnilovki” (domnevno nerealnih zhelja);
- najmanj zhelja po onemogochanju nadvlade /da bi eni vladali drugim/;
- znaten pa je delezh odgovorov, ki izrazhajo zheljo po odpravi vseh privilegijev.
Mogocha je tudi taka razlaga, da je bila v takratni druzhbi po predstavah respondentov relativno najbolj realizirana /seveda le na deklarativnem nivoju/:
- politichna enakost, s samoupravljanjem;
- dohodkovna enakost, s plachilom po delu, po samoupravnih sporazumih.

(Takratna opomba: V tem primeru se pojavi logichna tezhava, kako razlagati shtevilne zhelje respondentov po ekisistenchni oziroma minimalni socialni enakosti.)

Mozhnost razlage vrednotnega sistema na osnovi konkretnih empirichnih podatkov, se pravi odgovorov respondentov, je bila v sami intenci vprashanja oz. mogochih modalitetah odgovorov napeljana tako, da lahko razumemo odgovore kot refleksijo socialne strukture (stratifikacije) na razlichnih nivojih:

- kot refleksijo fiktivnega vrednotnega sistema (projekcijo fantazijskega vrednotnega sistema);
- kot refleksijo “realnega”, socialno veljavnega vrednotnega sistema, takega, ki se aktualizira na posameznih stratifikacijskih dimenzijah;
- kot refleksijo deklariranega vrednotnega sistema, takega, ki se aktualizira na osnovi ideoloshkih dimenzij (ideoloshko konstruirane) socialne strukture;
- kot refleksijo individualnega (osebnega, svojskega) pojmovanja vrednotnega sistema socialne strukture.

Ne glede na to, katera od navedenih refleksij vrednotnega prostora (sistema) dejansko prevladuje, pa je evidentna naravnanost zhelja respondentov po sploshni ali obchi socialni enakosti - deklarativni pozitivni vrednoti. V “realnem”, socialno veljavnem vrednotnem prostoru pa vseeno izstopajo odgovori, ki pozitivno vrednotijo socialno razlikovanje na oprijemljivejshih, to je konkretnih vrednotnih dimenzijah. Tako tudi na empirichnem nivoju (kot poprej v teoretskem modelu vrednotnega sistema stratifikacije) ugotavljamo vrednotni obrat na osnovni vrednotni dimenziji: socialna enakost - neenakost. Deklarirana enakost kot osnovna pozitivna vredota socialne strukture v socialno veljavnem (uveljavljenem) vrednotnem sistemu stratifikacije spremeni evaluacijski predznak. Postane nevrednota. (To je, dejansko je socialno nezhelena, negativna vrednota).

Opomba: Natanko tako je tudi na Zhivalski Farmi Georgea Orwella: “Vse zhivali so socialno enake, le nekatere so bolj enake od drugih.” Enostavno povedano: Skoraj vsi so za socialno enakost, le sami zhele biti chim vishe v socialni hierarhiji, dosti raje so v vishji kot nizhji strati, che te zhe so.

Natanchnejsha teoretichna razlaga:

Socialna enakost kot pozitivna in socialna neenakost kot negativna vrednota (nevrednota) eksistirata samo v ideoloshki utemeljitvi socialne strukture in veljata zgolj kot tako deklarirani vrenoti.

V socialno veljavnem vrednotnem sistemu se deklarirana enakost radikalno modificira, aktualizira tako, da zamenja evaluacijski predznak. Lahko rechemo, da v realnih socialnih odnosih iz vrednote postane nevrednota. Realizacija vrednote enakost se omeji na:

- enakost mozhnosti (potencialna enakost);
- enakost kot ideal (transcendentna enakost);
- enakost na dimenzijah stratifikacije, ki za samo socialno razlikovanje niso pomembne (socialno irelevantna enakost).
- ...

(Opomba: Tri pike pomenijo, da je bila v porochilu mishljena she neka huda opomba, ki je bila iz previdnosti ali negotovosti izpushchena. Zhal je rekonstruirati ne morem vech, lahko samo ugibam, da je bila mishljena omemba temeljne ideoloshke prevare, tako kot jo je mogoche videti v Orwellovi Zhivalski farmi.)

S tem postaja deklarirana enakost kot pozitivna vrednota brez svoje bistvene socialne veljavnosti. (To pomeni, da je v realnih odnosih nikakor ni mogoche uresnichiti, je torej neuresnichljiva.) Socialno veljavnost (njeno funkcijo v utemeljitvi socialne stratifikacije) imajo vrednote, ki se aktualizirajo na dominantnih stratifikacijskih dimenzijah kot kriteriji socialnega razlikovanja:

- pridobitnishtvo - eksistenchni minimum (na dimenziji dohodka);
- bogastvo (bogatenje) - revshchina (na dimenziji premozhenja, imetja, listnine);
- znanje (strokovnost) - neznanje (na dimenziji izobrazbe);
- vodenje (upravljanje) - izvrshevanje (na dimenziji vloge na delovnem mestu);
- vladanje (odlochanje) - izvajanje, poslushnost (na dimenziji politichne vloge, funkcije mochi, oblasti);
- ekskluzivnost, elitnost - tipiziranost, masovnost (na dimenziji zhivljenjskega stila, simbolih potroshnje, statusnih simbolih).

Kot je bilo razvidno iz predhodne analize, se ti kriteriji in utemeljevalci socialne stratifikacije utemeljujejo drug z drugim in ne morejo nadomestiti osnovne vrednote - utemeljevalke socialnega razlikovanja. Zato nam preostane le sintetichna dimenzija socialnega statusa (na njej se realizira status posameznikov oz. skupin, kategorij, strat), ta pa je utemeljena na neenakosti kot socialno pozitivni vrednoti in enakosti kot socialni nevrednoti.

(Socialna enakost se v realni socialni strukturi realizira kot neenakost v socialno uveljavljenem razmerju (npr.: v razmerju 1:6 na dimenziji dohodka; ali na socialno uveljavljeni lestvici: visoko, vishje, srednje, osnovno in neizobrazhenimi kategorijami; itn. Povsem razvidna pa je shele takrat, ko se aktualizira kot neenakost statusnih kategorij - strat. Takrat shele postane socialna stratifikacija druzhbe razvidna. Posamezniki vedo, v katero strato sodijo, in znajo oz. lahko razvrshchajo druge.)

 

Okvirna razlaga empirichnih odgovorov na vprashanje o socialni neenakosti

Po dobljenih rezultatih so bili odgovori na vprashanje “Kaj bi najprej spremenili?” kontrolirani she s podvprashanjem “ In ko bi to uredili, kaj bi bil vash naslednji ukrep?” (Velja namrech, da ima prvi odgovor v primerjavi z drugim dvojno tezho v izrazhanju zhelja po spremembah. Vendar so bili odgovori samo prvega ranga identichni odgovorom obeh rangov skupaj.)

Za celotni vzorec so bili dobljeni odgovori taki:

1 - izstopa (dalech na prvem mestu je) zhelja po enakosti v osnovnih eksistenchnih pogojih /minimalna socialna enakost/ 60%;
2 - sledi ji odprava vseh privilegijev /radikalna socialna enakost/ 16%;
3 - na tretjem mestu je sholanje za vse /izhodishchna izbrazbena enakost/ 7%;
4 - sledi zhelja za enake plache /dohodkovno enakost, t.im. uravnilovko/ 4%;
5 - na zadnjem mestu je onemogochiti nadvlado /politichno enakost, enakost na dimenziji mochi/ 1%.
Znotraj (razchlenjenih) posameznih stratifikacijskih kategorij (razvrshcheni posamezniki priblizhno predstavljajo socialne strate) velja omeniti nekatere izstopajoche posebnosti:
na stratifikacijski dimenziji izobrazbe je vishjim izobrazbenim kategorijam v primerjavi z nizhjimi pogosteje najpomembnejsha enakost sholanja in sploh nepomembna enakost dohodka (enake plache, cheprav visoke);
za nizhje dohodkovne kategorije je relativno pomembnejsha dohodkovna enakost;
na drugih stratifikacijskih dimenzijah, npr. religijski (verni - neverni), dimenziji politichne mochi, delovnega mesta (institucionalne vloge) je vrednotno opredeljevanje (rangiranje vrednotnih kazalcev) zelo podobno (skoraj enako) kot pri celotnem reprezentativnem vzorcu populacije.

Najsploshnejsha razlaga pa je, da stratifikacijske kategorije oz. strate zaznavajo socialno veljavni vrednotni sistem socialnega razlikovanja (stratifikacijo druzhbe). Respondenti zaznavajo aktualnost oz. realnost socialne regulacije, cheprav je v nasprotju z deklariranim vrednotnim sistemom druzhbe, ki propagira socialno enakost. Ta se koncha z opredelitvijo za zagotivitev osnovnih pogojev za zhivljenje (ekstichni minimum), od tu naprej pa velja socialno razlikovanje.

 

Socialne spremembe v SFRJ - ohranitev obstojechega reda: vprashanje 162

Razleke v odgovorih izobrazbenih kategorij:

SPREMEMBE / 1. rang v % vsi ank. osnovna poklicna srednja visoka in vishja

  vsi o p sr. v.v.
           
1 - omogochiti osnovne eks. pogoje 64% 65% 66% 65% 61%
2 - odpraviti privilegije 16% 12% 17% 19% 20%
3 - onemogochiti nadvlado 1% 1% 1% 1% 2%
4 - sholanje za vse 7% 6% 6% 8% 11%
5 - enake, visoke plache 4% 7% 4% 1% 0%
8 - nich ne bi spremenil 6% 7% 5% 4% 3%
9 - ne ve 1% 2% 1% 1% 1%
0 - brez odgovora 1% 0% 0% 1% 2%
Numerus: 2179 689 570 488 432

 

Status - nestatus kot sintetichna evaluacijska vrednota
(instrumentalnost vrednot v odnosu do statusa (modalitete vrednote neenakosti)

Empirichno ugotavljanje instrumentalnosti vrednot v opisanem odnosu je metodoloshko problematichno. V vprashanjih se namrech postavlja zahtevek po izboru treh vrednot, stvari (stvari zato, ker tudi stvari dobe status vrednot), ki naj bi bile po mnenju respondentov pomembne za pridobitev ugleda (statusa) v druzhbi oziroma za napredovanje v njej (za statusno mobilnost). Zato je potrebno, da povzamemem vsaj nekaj bistvenih opomb o metodoloshkih problemih indikatorjev vrednot, ki relativizirajo razlago empirichnih podkatkov .

Ko namrech govorimo o empirichnem preuchevanju vrednot in vrednotnih sistemov, moramo najprej izpostaviti, da do samih vrednot anketirancev neposredno in nedvoumno sploh ne moremo. Mi namrech lahko ugotavljamo samo izrazhena stalishcha o vrednotah (normah, interesih, aspiracijah). Posamezni indikatorji imajo svoje relativno avtonomne strukture, vendar dovnemamo, da so te strukture vedno tudi vrednotno strukturirane, le kot take so za nas zanimive za preuchevanje. Npr. vrednota sama po sebi je neoperacionalna, neoprijemljiva, taka postane shele, ko je izrazhena, opredeljena v nekem stalishchu. Ali drugache, konkretno obnashanje, ravnanje posameznikov in skupin registriramo na osnovi opazovanja, ki je samo po sebi nujno vrednotno strukturirano. Izrazheno stalishche je torej polipomenski in dvomljiv indikator: zhelja interesov, preprichanj, vrednot. Relativizem indikatorjev nam pravzaprav omogocha analizo vrednotne strukture, ker nas indikatorji zanimajo le ali predvsem kot indikatorji vrednotne strukture. Nadalje, indikatorje preuchujemo z vidika posameznika, ne majhen problem predstavlja dejstvo, da ne merimo socialno veljavnih vrednot, ampak seshtevke, povprechja individualnih opredelitev. Posamezniki v procesu formiranja skupinskih vrednot (enako norm, interesov, prichakovanj) nimajo enake vloge. Dominantni posamezniki s svojimi stalishchi lahko vplivajo na poljubno mnozhico drugih, in to z razlichno intenziteto (mochjo). Odprt je tudi problem zaznavanja individuuma: kaj on osebno meni; in kaj meni, da menijo drugi? To je problem refleksije individualnega vrednotnega sistema in shirshega socialnega vrednotnega sistema.

Zato smo skushali v teoretichnem modelu razreshiti vsaj nekaj zapletenih problemov v strukturiranju vrednot. Tako smo v nashem modelu vrednotnega sistema stratifikacije ugotovili: da je v socialno veljavnem VS visok status nujno (+) vrednota in nizek status nujno (-) vrednota, cheprav po deklariranem sistemu vrednot ni tako. Enako velja tudi za ostale modalitete statusa: ugled, prestizh, soc. veljava i.dr. V odnosu do statusa imajo vse ostale vrednote stratifikacije funkcijo instrumentalnih vrednot, omogochajo realizacijo statusa posameznika, socialnih kategorij, skratka socialno neenakost ali stratifikacijo.

Teoretichna struktura vrednotnega sistema socialne stratifikacije je bila predstavljena v prejshnjem sestavku, tu jo le kratko povzemam:

1 - vechje ali manjshe vrednotenje posamezne dimenzije (intenziteta njene aktualnosti) pomeni le zamenjavo kriterijev socialnega razlikovanja;
2 - aktualizacije posamezne vrednote in z njo dimenzije ni mogoche izvzeti (izolirati) od drugih socialnih pomenov te vrednote (npr. vrednotenja dohodka kot stimulacije za vechjo produktivnost ni mogoche vrednotiti locheno (izolirano), she posebej ne od njegovega bistvenega pomena, to je pomena vrednotenja dohodka za samo socialno razlikovanje - stratifikacijo); sploshni pomen vrednote je pred konkrentnim, pred posameznim instrumentalnim pomenom;
3 - vrednote, ki aktualizirajo dimenzije socialne stratifikacije, se medsebojno dopolnjujejo (komplementarna struktura povezave vrednot v vrednotnem sistemu); visoka aktualnost vrednote na posamezni dimenziji deluje statusno v isti smeri na vrednote drugih stratifikacijskih dimenzij; izjemne nekomplementarne (konfliktne) strukturne povezave vrednot pomenijo samo zamenjavo uveljavljenih kriterijev socialnega razlikovanja;
4 - vrednote enodimenzionalne socialne diferenciacije se utemeljujejo druga z drugo, pomenijo t.im. socialni circulus vitiosus (npr. dohodkovna diferenciacija se utemeljuje z izobrazbeno in ravno tako se izobrazbena lahko utemeljuje z dohodkovno, itn.);
5 - za socialni vrednotni sistem so bistvene evaluacijske vrednote; to so vrednote, ki stratifikacijo ne samo utemeljujejo, ampak jo tudi socialno vzdrzhujejo;
6 - sintetichna utemeljitev socialnega razlikovanja temelji na eni sami vrednoti (ali njenih modalitetah); sintetichna dimenzija socialnega statusa se aktualizira na eni sami vrednoti, ki je osnovna vrednota socialne stratifikacije, ta je: socialna enakost - neenakost; shele po tem nujnem uvodu lahko predstavimo vprashanji 147 in 148.

 

147. Kaj menite, katere tri stvari so najbolj pomembne za to, da si chlovek pridobi ugled?

1- izobrazba (koliko shol ima) Med temi pa je najbolj pomembna stvar:
2 - visoki dohodki  
3 - veliko posestvo I. rang
4 - avto II. rang
5 - lepa in velika hisha III. rang
6 - dober poklic (dobra sluzhba) 88 - ne ve
7 - funkcije v politichnih organizacijah
ali polozhaj v drzhavni upravi
99 - nobena od teh stvari ni pomembna za ugled
8 - uglajeno vedenje in okusno oblachenje 00 - brez odgovora
9 - poshtenost in pravichnost
10 - drugo: ...
148. Prosimo, navedite tri od spodaj navedenih dejavnikov, za katere menite,
da jih vechina ljudi smatra za najbolj pomembne za napredovanje v nashi druzhbi?
1- srecha, srechno nakljuchje Med temi pa je najbolj pomembna stvar:
2 - osebne zveze in poznanstva  
3 - izobrazba (koliko shol ima) I. rang
4 - druzhinske zveze in poznanstva II. rang
5 - osebne sposobnosti III. rang
6 - predvojna politichna aktivnost 88 - ne ve
7 - sodelovanje in politichna aktivnost

med NOB in po osvoboditvi

99 - nobena od teh stvari ni pomembna za

ugled

8 - sedanja politichna aktivnost 00 - brez odgovora
9 - denar in premozhenje
10 - poshtenost in pravichnost
11 - uglajeno vedenje in okusno oblachenje
12 - osebna prizadevnost
13 - drugo: ...  

 

RANGI UGLEDA (STATUSA) shtirih izobrazbenih kategorij

izobrazba: vsi anketiranc,. osnovna, poklicna, srednja, visoka in vishja

  vsi o p sr. v.v.
           
poshtenost, pravichnost 1 1 1 1 2
izobrazba 2 2 2 2 1
vedenje, oblachenje 3 4 3 3 3
dobra sluzhba 4 3 4 4 4
funkcija, polozhaj 5 6 5 5 5
visoki dohodki 6 5 6 6 6
lepa hisha 7 7 7 7 8
veliko posestvo 8 8 9 9 9
avto 9 9 8 8 7
Numerus: 2179 689 570 488 432

 

RANGI NAPREDOVANJA izobrazba

(MOBILNOSTI) vsi anketiranci, osnovna, poklicna, srednja, visoka in vishja

  vsi o p sr. v.v.
           
izobrazba 1 1 1 2 2
osebne zveze 2 2 2 1 1
sposobnosti 3 3 3 3 3
poshtenost pravichnost 4 4 4 4 7
sedanja politichna aktivnost 5 6 6 5 4
srecha 6 5 5 7 10
prizadevnost 7 7 7 6 5
aktivnost med NOB 8 8 8,5 8 6
denar premozhenje 9 9 8,5 10 8
druzhinske zveze 10 10 10 9 9
vedenje, oblachenje 11 11 11 11 12
pol. aktivnost pred 1941 12 12 12 12 11
Numerus: 2179 689 570 488 432

 

Metodoloshke opombe k razlagi odgovorov na vprashanji o socialnem statusu in mobilnosti:

Najprej je mogoche odgovore na vprashanji 147 in 148 klasificirati:

1 - kot kazalnike vrednotenja stratifikacijskih dimenzij (oz. drugache recheno: kot instrumentalno diferenciacijske vrednote: izobrazbe, dohodka, premozhenja, poklica oz. delovnega mesta, politichne vloge in ekspresije socialnega statusa po statusnih simbolih in zhivljenskem stilu;
2 - kot kanale druzhbene mobilnosti (oz. instrumentalne vrednote socialnega vzpona na statusni lestvici, to so kanali, ki vodijo k vishjim socialnim pozicijam, vishjemu statusu): sholanje (koliko shol ima) kot kanal mobilnosti, osebne zveze in poznanstva, druzhinske zveze, politichna aktivnost, predvojna politichna aktivnost in aktivnost med NOB ter osebna sposobnost kot instrument mobilnosti;
3 - kot sploshne oz. obche vrednote, razumljene kot neformalne modalitete instrumentalnih diferenciacijskih vrednot: poshtenost, pravichnost, srecha, prizadevnost (ambicioznost), sposobnost (nadarjenost).

Iz navedenih primerov klasifikacije je razvidno, da imajo posamezne instrumentalne vrednote vechpomensko funkcijo oz. mogocho razlago, to je, kot stratifikacijske dimenzije, kot kanali mobilnosti, kot obche vrednote ali socialne norme.

Vprashanje 147 naj bi kazalo (indiciralo) posameznikov (osebni) vrednotni sistem glede na njegovo oceno pomembnosti vsake od modalitet za pridobitev ugleda. Poudarek je na predvprashanju: kaj vi (osebno) menite?

Vprashanje 148 pa naj bi zaznalo posameznikovo predstavo o socialno veljavnem vrednotnem sistemu, zopet glede na tezho instrumentalnih vrednot (navedenih v modalitetah mogochih odgovorov), pomembnih za socialno mobilnost. Poudarek je na usmeritvi vprashanja na to, kaj menijo drugi (kaj ima vechina ljudi za najbolj pomembno za napredovanje v nashi druzhbi).

Ker pa socialni vrednotni sistem ni vsota individualnih, ne moremo sklepati, da je pri vpreshanju 147 bilo preprosto izmerjeno povprechje individualnih vrednotnih sistemov (orientacij). Enako najbrzh ne gre pri vprashanju 148 za neposredno zaznavo socialno veljavnega VS. Vrednote drugih, “vrednote vechine ljudi”, so she vedno ekspresija osebne variacije oz. projekcija osebnega vrednotenja. Verjetno na ta nachin ni mogoche razlochujoche ugotoviti, kolikshna je projekcija socialnega VS v osebni in kolikshna je projekcija osebnega vrednotnega sistema ali osebnih vrednotnih orientacij v socialnem vrednotnem sistemu. Zato tudi razlaga razlik v primerljivih modalitetah obeh vidikov vrednotnega sistema ni smiselna. Otezhevalo pa bi jo tudi dejstvo, da v prvem vprashanju sprashujemo o statichnem vidiku (stratifikaciji), v drugem pa o dinamichnem (mobilnosti). Ne glede na gornje domneve, pa lahko ugotovimo, da v zaznavanju vrednot na individualnem kot na hipotetichno socialnem nivoju ni bistvenih razlik.

Dobljeni empirichni podatki pri vpr. 147 kazhejo pri vseh anketiranih (v totalu) naslednje empirichno grupiranje vrednot v tri skupine:

a 1 - poshtenost in pravichnost
a 2 - izobrazba (koliko shol ima)
b 3 - uglajeno vedenje in okusno oblachenje
b 4 - dober poklic (dobra sluzhba)
b 5 - politichne funkcije ali polozhaj v drzhavni upravi
b 6 - visoki dohodki
c 7 - lepa in velika hisha
c 8 - veliko posestvo
c 9 - avto

Opomba: podrobnejsha razlaga hierarhije empirichno dobljenih posameznih rangov (od I. do III.) se ni obnesla, vsebinsko je enaka razlagi skupnega ranga. Najbolj pomembne stvari, dejavniki (vrednote) za ugled in napredovanje v druzhbi (status in mobilnost) so enako razvrshcheni.

Razlaga podatkov, razchlenjenih po posameznih stratifikacijskih kategorijah (ki priblizhno predstavljajo strate), kazhe, da imajo posamezniki, ne glede na svojo vishjo ali nizhjo statusno pozicijo (npr.: v dohodku, izobrazbi, politichni mochi, itn.), skoraj enako hierarahijo vrednot. To dejstvo potrjuje temeljno hipotezo teoretskega modela: da obstoji enoten vrednotni sistem stratifikacije v nashi takratni druzhbi, ki nedvoumno utemeljuje socialno stratifikacijo (oz. socialno diferenciacijo).

Danashnja opomba: Manjkala je le opomba, da stratifikacija vseeno je, ne glede na deklarirano enakost.

Danashnja razlaga empirichnega grupiranja vrednot stratifikacije in mobilnosti v takratni druzhbi pa bila nekoliko drugachna, nekako takale:

Prvo skupino predstavljajo obche vrednote. Zzastopala jo je le poshtenost in pravichnost v skupni modaliteti, kar je gotovo napachno zastavljeno vprashanje. To pomeni tudi dalech prevladujocho naivno zaznavo vrednot stratifikacije in she bolj mobilnosti, kajti s poshtenostjo in pravichnostjo se ne v nashi ne v kaki drugi stratificirani druzhbi prav gotovo ne pride dalech, to je, posameznik se tako ne povzpne ne visoko ne hitro na statusni lestvici, pot do visokega ugleda, socialnega statusa si tako kvechjemu otezhi. Posebej pa velja opozoriti, da se poshtenost drugih (“poshtenost vechine ljudi”) pri naslednjem vprashanju razvrsti shele na chetrto mesto.

Drugo skupino tvorijo instrumentalne vrednote najaktualnejshih dimenzij SS (vkljuchno z izobrazbo).

Tretjo skupino pa tvorijo vrednote stvari (artikli, povzdignjeni v status vrednote), ki dejansko soregulirajo socialno stratifikacijo in mobilnost.

Takratna razlaga (leta 1974) pa je bila takale:

1 - da sta vrednoti poshtenost in pravichnost na prvem mestu v hierarhiji vrednot, pomembnih za ugled in napredovanje v druzhbi, je verjetno posledica dejstva, da gre za tradicionalni vrednoti, tudi religijski vrednoti, vrednoti, ki sta protezhirani na vseh nivojih socializacije individuuma; nadalje, stereotipni vrednoti, humanistichni vrednoti, poleg tega she vrednoti iz skupine vrednot, ki jih je mogoche aktualizirati na vsaki posamezni dimenziji stratifikacije in smo jih oznachili kot naivno zaznavo instrumentalnih vrednot in ne nazadje, da gre pri sami semantichni povezavi med poshtenostjo in pravichnostjo in ugledom she za dodatno stereotipnost (to naj bi pomenilo, da sta bili poshtenost in pravichnost lahko razumljeni kot modaliteti: ugleda, statusa);

2 - da je izobrazba (koliko shol ima) uvrshchena na drugo mesto, smo tolmachili predvsem s tem, da ugodna pozicija na tej dimenziji omogocha relativno visoko izhodishchno pozicijo za statusni vzpon na vseh drugih dimenzijah stratifikacije. Menili smo, da je izobrazba tista dimenzija stratifikacije, ki potencialno pridobiva na socialnem pomenu, imeli smo jo za mogocho prihodnjo dominantno dimenzijo stratifikacije;

3 - tretje mesto uglajenega vedenja in nachina oblachenja naju je ochitno nekoliko presenetilo, saj je ta bolj izraz (ekspresija) pridobljene statusne pozicije kot pa dimenzija, kanal pridobivanja vishje statusne pozicije;

4 - chetrto mesto poklica (dobre sluzhbe) pa naju je nasprotno ochitno nekoliko razocharalo, ker ni dobilo ustrezne tezhe, to sva opravichevala z dejstvom, da je s poklicem socialna pozicija zhe dolochena (fiksirana), v funkciji instrumentalne vrednote oz. kanala mobilnosti jo kompenzira izobrazba, ki omogocha tudi pridobitev dobre sluzhbe oz. dobrega poklica (razlaga je seveda logichna);

5 - she bolj je presenetil nizek rang politichne funkcije (vloge) in polazhaja v drzhavni upravi (to sva razlozhila z dejstvom, da je v druzhbi vech dobrih sluzhb kot polozhajev in pozicij politichne mochi);

6 - najbolj pa naju je presenetila nizka razvrstitev dohodka (kot instrumentalne vrednote, kanala za pridobivanje ugleda statusa); razlaga, da je stratifikacijska dimenzija dohodek chista analitichna dimenzija, ki je v svoji instrumentalni funkciji implicirana v vseh ostalih dimenzijah, pa se mi danes zdi nekoliko privlechena za lase;

7 - tretjo (zadnjo) skupino instrumentalnih vrednot so zasedle vrednote stvari (artikli, povzdignjeni v status vrednote); njihovo prichakovano relativno najmanjsho pomembnost v funkciji instumentalnih vrednot sva razlozhila za tipichno za nasho takratno samoupravno druzhbo (domnevam, da je bila to pohvala osveshchenosti respondentov).

Pomembna za razlago rangov pa se mi zdi le konchna pripomba, ki relativizira najino razlago, ker je ta izpostavila predvsem razlage, ki so zanimive za ilustracijo vrednotnega sistema (teoretskega dela raziskave) in izpostavlja utemeljevanje socialne stratifikacije v takratni druzhbi, ki, kot je bilo vechkrat recheno, uradno sploh ni bila stratificirana. Opomba je: z drugih vidikov so seveda mozhne drugachne razlage. Danes bi rekel, da je bil razlog za to dalech najpomembnejsho razlago empirichnih podatkov - odgovorov anketirancev bolj cenzurna varovalka kot pa glavna ugotovitev. Kot taka je bila nepotrebna zato, ker je bila razlaga zhe tako prezapletena in tako zashifrirana, da ne bi vznemirila nobenega takratnega inzhenirja dush.

 

Dobljeni empirichni podatki pri vpr. 148 kazhejo empirichno grupiranje vrednot - kanalov mogoche mobilnosti v druzhbi v tri naslednje skupine:

a 1 - izobrazba (koliko shol ima)
a 2 - osebne zveze in poznanstva
a 3 - osebne sposobnosti
a 4 - poshtenost in pravichnost
b 5 - politichna aktivnost
b 6 - srecha, srechno nakljuchje
b 7 - osebna prizadevnost
b 8 - udelezhba v NOB in po osvoboditvi
b 9 - denar in premozhenje
b 10 - druzhinske zveze in poznanstva
c 11 - uglajeno vedenje in okusno oblachenje
c 12 - predvojna politichna aktivnost

Razlaga podatkov, razchlenjenih po statusnih kategorijah, zopet kazhe zelo podobno razvrstitev kot za vse respondente skupaj (total). Pomembnejshe odstopanje v primerjavi s predhodnim vprashanjem 147 je le pri “poshtenosti in pravichnosti”. Ponovno je treba poudariti, da nastopata v tem konstektu sploshni vrednoti v funkciji instrumentalnih vrednot za pridobivanje statusa. Zato smo ju v tej vlogi oznachili kot naivno zaznavo instrumentalnih vrednot za pridobitev vishjega statusa oz. utemeljitev socialnega polazhaja v socialni stratifikaciji.

Pri tem vprashanju je poudarek na instrumentalnih vrednotah za pridobitev statusa oz. na kanalih statusne mobilnosti. Zato smo uvedli nove modalitete mogochih odgovorov (po nashe takrat tipichne kanale statusne mobilnosti). Ravno ti kanali socialne mobilnosti (osebne in druzhinske zveze, osebne sposobnosti, sedanja in pretekla politichna aktivnost) so pri vishjih statusnih kategorijah pomembnejshe za statusno mobilnost kot pri nizhjih. Nizhjim statusnim kategorijam pa so pomembnejshe oz aktualnejshe: srecha, srechno nakljuchje, poshtenost in pravichnost. Te vrednote le izjemoma doprinashajo k statusni mobilnosti posameznikov, nasprotno, njihova aktualizacija posameznike ovira v socialnem vzponu. Uposhtevati je treba tudi dejstvo, da gre nizhji plasma poshtenosti in pravichnosti (pri tem vprashanju v primerjavi s predhodnim) tudi na rachun stereotipnega pripisovanja nekoliko vechje neposhtenosti drugim v primerjavi s svojo poshtenostjo. Nedvomno pa je najbolj naivna vrednota za pridobitev in utemeljitev statusa: srecha, srechno nakljuchje. Teoretichne shanse sreche kot instrumentalne vrednote statusa ali kanala mobilnosti, posebej tiste, ki se realizira z dobitkom v igrah na srecho (srecholovih), so statistichno zanemarljive, zato smo jo tudi uvrstili v skupino vrednot, ki predstavljajo naivno utemeljevanje statusa. Kot sploshne vrednote, vrednote izven tega konteksta, so te vrednote nekaj povsem drugega. Seveda pa nam ta konstatacija kaj dosti ne pomaga, ker njen dejanski pomen ostane pri vsakem respondentu. (Aktualizacija te instrumentalne vrednote je usmerjena bolj na ekspresivne dimenzije zhivljenjskega stila, med njimi na dimenzijo pridobivanja statusnih simbolov.)

Opomba: status kot sintetichno evaluacijsko dimenzijo in ugled poklica kot pokazatelja socialno veljavne, aktualne stratifikacije sem predstavil zhe v predhodnem prispevku Vrednote socialne stratifikacije II., Revija SRP 15/16.

 

Aktualizacija vrednot v socialno veljavnem vrednotnem sistemu SS

Vprashanja o vrednotah stratifikacije oz. modalitete mogochih odgovorov se to pot nanashajo na stratifikacijsko dimenzijo zaposlitve oz. vloge na delovnem mestu (enostavno recheno: zanimajo nas vrednote, ki so pomembne pri izbiri sluzhbe). (Podvprashanja o aktualnosti posameznih vrednot so torej v pomenskem empirichnem kontekstu z osrednjo vrednoto izbira sluzhbe.)

Vrednote, pomembne pri izbiri sluzhbe: vprashanje 160

160. P(red)ostavimo, da bi sedaj izbirali sluzhbo, kaj bi bilo za vas pri izbiri sluzhbe (pomembno)?

A - Varna sedanjost in zagotovljena prihodnost
B - Mozhnost, da pomagam drugim
C - Mozhnost visokega zaluzhka
D - Mozhnost, da vodim delo drugih
E - Ugled in sposhtovanje pri ljudeh
F - Da sem pri svojem delu kar najbolj samostojen in neodvisen
G - Mozhnost, da se moje sposobnosti chim bolj pokazhejo

Mogochi odgovori: 5 - Zelo pomembno; 4 - Dokaj pomembno; 3 - Srednje pomembno; 2 - Manj pomembno; 1 - Povsem nepomembno; 9 - Ne ve.

Pri zaposlenih naj bi vprashanje aktualiziralo vrednote, ki so jim bile ali so jim she pomembne za zaposlitev na delovnem mestu. Pri nezaposlenih pa gre za chistejsho aktualizacijo vrednot, pomembnih za izbiro sluzhbe oz. za iskanje zaposlitve. Po primerjavah odgovorov zaposlenih in nezaposlenih med njimi nismo dobili pomembnih razlik.

Vsebinski pomen posameznih modalitet (pod)vprashanj, ki so izrazhena kot stalishcha, je pomensko kompleksen. Vrednote se prepletajo oz. prezhemajo od pomena sploshnih vrednot do konkretiziranih vrednot, aktualnih na posameznih dimenzijah stratifikacije. Che vsako od njih razchlenimo, potem bi lahko rekli, da stalishcha implicirajo predvsem naslednje vrednote oz. vrednotne orientacije:

A - varna sedanjost in zagotovljena prihodnost operacionalizira vrednoto “socialno varnost”, in sicer:
- varnost kot sploshno ali obcho vrednoto;
- varnost kot konkretno ohranitev pridobljene pozicije na na vseh relevantnih stratifikacijskih dimenzijah;
- varnost kot socialno varnost, v smislu socialnega polozhaja ali statusa;
B - mozhnost, da pomagam drugim:
- altruizem kot sploshno vrednoto;
- nesebichnost kot konkretno vrednoto, ki se realizira na delovnem mestu;
C - mozhnost visokega zasluzhka:
- pridobitnishko orientacijo (bogatenje) kot sploshno vrednotno orientacijo;
- “zasluzhek”, “denar” kot vrednota, ki se aktualizira na stratifikacijski dimenziji dohodka na delovnem mestu;
D - mozhnost, da vodim delo drugih:
- “vodenje” kot voditeljsko vrednotno orientacijo;
- “vodenje” kot vodstveno orientacijo, ki se aktualizira z vlogo na delovnem mestu in tudi zhe z dimenzijo poklica;
E - ugled in sposhtovanje pri ljudeh:
- “ugled” kot vrednota statusa, sintetichne vrednote stratifikacije;
- “ugled” kot statusna orientacija, ki se aktualizira prek SD delovnega mesta
(kazala naj bi pomembnost socialnega statusa za posameznika pri izbiri sluzhbe);
F - da sem pri svojem delu kar najbolj samostojen in neodvisen:
- “samostojnost“ (avtonomnost) kot sploshna vrednotna orientacija;
- “samostojnost” (neodvisnost) pri delu kot konkretnejsha vrednota, ki se aktualizira na konkretnem delovnem mestu;
G - mozhnost, da se moje sposobnosti chim bolj pokazhejo:
- “ekspresija sposobnosti” kot sploshna vrednotna orientacija (ki se aktualizira na dimenzijah statusne ekspresije);
- “izrazhanje sposobnosti” kot vrednotne orientacije, ki se aktualizira na SD delovno mesto.

Opisane vrednote oziroma vrednotne orientacije so nujno aktualne tudi na drugih stratifikacijskih dimenzijah (ne samo na SD delovno mesto). Nujno pa so aktualne na sintetichni dimenziji socialnega statusa. Njihova vrednotna aktualizacija vrednotno utemeljuje (opredeljuje in regulira) odnose med posameznimi SD za posameznika, daje jim pomen oz. tezho za posameznikovo vrednotno orientacijo pri pridobivanju statusa. Visoka pomembnost “relacijske aktualnosti” opisanih vrednot kazhe, da gre v tem sklopu primerjanih vrednot za izrazito nekonfliktne vrednote.

 

Kratek povzetek o relacijski aktualizaciji vrednot iz teoretichnega modela

Relacije aktualnih (aktualiziranih) vrednot v socialni strukturi:

1 - komplementarna /nekonfliktna/
2 - selekcijska /konfliktna/
3 - dominacijska /konfliktna/
4 - revalorizacijska /konfliktna/
1 - Najprej je traba rechi, da so vse socialno uveljavljene vrednote v vrednotnih sistemih komplementarne, obstoje druga ob drugi, se dopolnjujejo (prezhemajo).
2 - V vsaki dejanski socialni stukturi obstoje neke vrednote, ki so dejansko socialno neaktualne bodisi za celotno socialno strukturo bodisi njen del (posamezne strate v nashem primeru).
3 - Dominacija nekih vrednot, vrednotnih orientacij v dejanski socialni strukturi nastopa z ustalitvijo te strukture (v nashem primeru stratifikacije).
4 - Revalorizacija vrednot kot ponovna aktualnost starih vrednot utemeljuje restratifikacijo, se pravi novo ali ponovno socialno (pre)strukturiranje strat.
Strukturna dinamika (povezava) aktualnih vrednot za vrednotno orientacijo posameznika pa je she dosti bolj variabilna, ker je tudi osebno ali psiholoshko pogojena ali svojska.
Razvrstitev posameznih vrednot, aktualnih ob fiktivni izbiri sluzhbe, je bila taka:
1 - varnost (varna sedanjost, zagotovljena prihodnost)
2 - samostojnost
3 - sposobnost (ekspresija posobnosti)
4 - status (socialni ugled)
5 - altruizem (pomagati drugim)
6 - dohodkovna orentacija (zasluzhek)
7 - vodenje (voditi druge)

V primerjavi z vsemi ostalimi ima zadnje uvrshchena vrednota “vodenje” (voditi druge) izstopajoche nizko stopnjo aktualnosti.

Danashnja opomba: Razlaga tega nizkega plasmaja vrednote “vodenje” oz. orientacije “voditi druge” nama je povzrochila nemalo preglavic. Med mogochimi in nemogochimi razlagami je izstopala slednja: Mozhno je, da se v tej vrednotni orientaciji aktualizira konfliktnost odnosa: samoupravljanje - vodenje. V tem primeru gre za dominacijski odnos med tema vrednotnima orientacijama, ki izvira iz uveljavljanja samoupravne dimenzije kot hierarhichne odnosno nehierarhichne. Znotraj institucionalne legitimitete pa je to pomenilo konfliktnost vrednotne utemeljitve sistema kot ekspertne (t.im. tehnokratske) in samoupravne strukture. To je pomenilo, da se samoupravna dimenzija v vrednotnem sistemu stratifikacije uveljavlja kot dodatna politichna (pod)dimenzija, da je le njena variacija in je hierarhizirana tako kot dimenzija politichne mochi. Deklarativno pa seveda to ni bilo mogoche, ker je bila samoupravna dimenzija (SD samoupravljanja) nehierarhichna in glavna karta oz. up deklarirane nehierarhichne, nestratificirane druzhbe. Samoupravnost vrednotne utemeljitve in orientacije (seveda na deklarativni ravni) nashega takratnega sistema je bila osnovna vrednotna utemeljitev njegove svetovne svojskosti, posebnosti.

Danes pa bi tezhavo z nizkim vrednotenjem “vodenja” razlagal bolj enostanovno, se pravi kot nepriljubljenost vodstvene orentacije v shirshi populaciji, saj je ta aktualna predvsem za njen del. Che pa bi hotel eliti (“avantgardi”) she malo ponagajati, bi seveda razlozhil, da je chisto mogoche, da je na to vplivala tudi dejansko mochno upadajacha priljubljenost takratnih vodstvenih in voditeljskih kadrov.

Poljudna interpretacija tega vprashanja o vrednotah, pomembnih pri zaposlitvi pa je bila taka:

Posamezniki oz. kategorije, ki predstavljajo vishje strate, zhele pri izbiri zaposlitve realizirati vrednote, kot so: samostojnost pri delu, mozhnost izrazhanja svojih sposobnosti. Teh zhelja pa ni toliko pri nizhjih stratah (tistih, ki so na nizhjih statusnih pozicijah), ki ravno zaradi te svoje nizhje pozicije v socialni strukturi tudi nimajo toliko mozhnosti, da bi svoje sposobnosti izrazili in bi bili samostojni pri delu. Verjetno ti dve vrednoti kompenzirajo z dohodkovno orientacijo. Ugled in sposhtovanje pri ljudeh pa sta bila pri nizhjih stratah verjetno bolj razumljena kot sploshna vrednota in manj kot ugled (prestizh) v smislu socialnega statusa. Potrebno je bilo poudariti, da so bile razlike v aktualnosti vrednot nasploh majhne. Izenachenost odgovorov na vprashanja o stalishchih, ki izrazhajo vrednote, prav gotovo ne pomeni, da so imeli posamezniki iz razlichnih strat tudi podobno predstavo o stopnji (nivoju) uresnichenja teh vrednot.

 

VREDNOTE, POMEMBNE ZA IZBOR SLUZHBE izobrazba
(zelo in dokaj pomembno) % vsi ank. osnovna poklicna srednja visoka in vishja
  vsi o p sr. v.v.
           
A - varna sedanjost, zagotov. prihodnost 85% 85% 88% 86% 81%
B - mozhnost pomagati drugim 73% 72% 75% 75% 67%
C - mozhnost visokega zasluzhka 67% 79% 69% 60% 54%
D - mozhnost voditi delo drugih 31% 34% 34% 25% 30%
F - samostojnost in neodvisnost pri delu 83% 76% 85% 85% 87%
G - mozhnost pokazati sposobnosti 79% 75% 81% 77% 84%
E - ugled in sposhtovanje pri ljudeh 78% 86% 84% 73% 64%

(srednje pomembno) %

A - varna sedanjost, zagotov. prihodnost 10% 9% 9% 11% 12%
B - mozhnost pomagati drugim 18% 18% 17% 17% 21%
C - mozhnost visokega zasluzhka 23% 14% 24% 27% 33%
D - mozhnost voditi delo drugih 30% 30% 32% 30% 26%
F - samostojnost in neodvisnost pri delu 12% 16% 10% 11% 9%
G - mozhnost pokazati sposobnosti 14% 16% 14% 15% 11%
E - ugled in sposhtovanje pri ljudeh 14% 10% 10% 18% 21%

(manj in povsem nepomembno) %

A - varna sedanjost, zagotov. prihodnost 3% 2% 2% 2% 5%
B - mozhnost pomagati drugim 7% 8% 7% 6% 10%
C - mozhnost visokega zasluzhka 8% 5% 6% 12% 12%
D - mozhnost voditi delo drugih 37% 33% 33% 43% 43%
F - samostojnost in neodvisnost pri delu 4% 5% 4% 3% 3%
G - mozhnost pokazati sposobnosti 5% 6% 4% 7% 4%
E - ugled in sposhtovanje pri ljudeh 7% 2% 5% 8% 13%
Numerus: 2179 689 570 488 432
______
Opomba k tabeli: razlike do 100% = 9 ne ve in brez odgovora na modalitete vprashanja od A do E
(pri vseh ankitiranih skupaj pribl. 2%); razlika do celotnega numerusa 2214 je 36 (pr. 1,5%) anketirancev, ki niso odgovorili na vprashanje o izobrazbi.

 

 
Stalishcha kot indikator deklariranih in dejanskih (socialno veljavnih) vrednot

V tem delu empirichne raziskave je bil nash namen analizirati stalishcha anketirancev do nekaterih (takrat) pomembnih vprashanj v nashi (takratni druzhbi). Bolj nas je zanimalo zaznavanje deklariranih in socialno uveljavljenih vrednot, posebej she v tistih stalishchih, ki jih je bilo mogoche razumeti kot provokativno antideklarativna stalishcha oz. protideklarativne vrednote. Vsebinska analiza modalitet vprashanj in mogochih odgovorov pokazhe, da so stalishcha vrednotno “nabita” in polivalentno utemeljena. Utemeljena so z deklarativnimi vrednotami (tudi provokativnimi antivrednotami oz. nevrednotami) in imajo bodisi pozitiven bodisi negativen evalucijski vrednotni predznak, v odnosu do deklarativnih vrednot) deklariranega vrednotnega sistema. Praviloma nasprotno evaluacijo pa ima druga vrsta stalishch, ki so utemeljena z dejanskimi (socialno uveljavljenimi vrednotami) in so kazalniki socialno uveljavljenega vrednotnega sistema.

Stalishcha kot indikator vrednot: vprashanje 164

164. Seznam vsebuje nekaj mnenj, ki zadevajo dolochena pomembna vprashanja; zanima nas, koliko se z navedenimi mnenji strinjate ali ne strinjate?
Mogochi odgovori: 5 - Zelo se strinjam; 4 - Strinjam se; 3 - Neodlochen sem, ne vem; 2 - Ne strinjam se; 1 - Sploh se ne strinjam.
A - Vechino ljudi zanima le njihova lastna korist.
B - Obstojeche razlike v dohodkih bi se morale zmanjshati.
C - Otroci revnih starshev, ki nimajo polozhaja in denarja, imajo manjshe mozhnosti za napredovanje v druzhbi kot otroci starshev, ki imajo polozhaj in denar.
Ch - Treba bi bilo sprejeti ostrejshe ukrepe zoper ljudi, ki se neprimerno obnashajo.
D - Danashnja mladina naj bi bolj sposhtovala zhrtve tistih, ki so se borili v nashi revoluciji.
E - S prekinitvijo dela (shtrajki) bi delavci pripomogli, da bi se nekatere stvari pri nas uredile.
F - Nashim drzhavljanom ne bi smeli dovoliti, da odhajajo na delo v tujino, kakor se jim zljubi.
G - Ljudje se danes prevech pehajo za tem, kaj vse bodo imeli: avto, hisho, weekend, itd.
H - Pri dolochanju o porabi denarja (vechjih nakupih) v druzhini naj bi zhenina beseda imela enako veljavo kot mozheva.
I - Delavci, ki shtrajkajo, bi si svoje probleme lahko uredili na druge nachine.
J - Sedanje razlike med najnizhjimi in najvishjimi dohodki so premajhne, treba bi jih bilo zvechati.
K - Ne bi smeli dovoliti, da se ljudje iz drugih jugoslovanskih republik naseljujejo v Sloveniji, kakor sami hochejo.
L - Zhenske so tudi v nashi druzhbi zapostavljene.
M - Tudi dorashchajochi otroci naj samostojno odlochajo o svoji zhivljenjski poti (izbira poklica, zakonskega druga ipd.).
N - Razlike v morali in obnashanju med mlado in starejsho generacijo so dandanes vechje, kot so bile nekdaj.

 

She prej pa kratek metodoloshki povzetek o stalishchih kot indikatorjih vrednot

Stalishcha kot situacijska zavzemanja (opredelitev za ali proti) so vezana na aspiracije, interese, norme (to je, na ostale indikatorje vrednot), v konchni konsekvenci pa so vezana na (vrednote) vrednotno strukturo. Tezhko pa bi govorili o avtonomni strukturi stalishch. Od vseh indikatorjev vrednot so stalishcha najbolj nestalna, odvisna od situacijskih stanj v socialni strukturi.

Vrednote (vrednotna struktura) je zato zgolj sploshni okvir, vrednotna orientacija za zavzemanje stalishch. Tudi s psiholoshkega vidika posameznika so stalishcha podvrzhena motivacijskim, emocionalnim vplivom, kar predstavlja she dodatno variacijo oz. nezanesljivost tega indikatorja. Vseeno pa ne moremo spregledati strukturiranja stalishch po vrednotni strukturi. Kolikor vseeno govorimo o relativno avnomni “strukturi stalishch”, potem je njihovo strukturiranje tako:

enotna - neenotna
konformna - nekonformna
izdelana - neizdelana
spremenljiva - toga (rigidna)

enaka - nasprotna (nasprotujocha); itn.

Skratka “stalishna struktura” ni avtonomna, je pa hkrati empirichnemu preuchevanju najbolj dostopna. Che smo metodoloshko vsaj malo rigorozni, potem moramo shteti vsako posamezno izjavo, ki jo registriramo kot indikator vrednote, zgolj za stalishche o vrednoti.

 

Teoretichna analiza vsebine modalitet odgovorov, izrazhenih v stalishchih:

A - Vechino ljudi zanima le njihova lastna korist.

Izrazheno stalishche indicira ali temelji ali je utemeljeno s sploshno vrednoto (vrednotno relacijo) egoizem - altruizem. Egoizem kot sploshna (ne)vrednota v okviru vrednotnega sistema socialne stratifikacije ne spada neposredno v socialno uveljavno vrednotno strukturo, lahko pa se posredno aktualizira na vsaki posamezni SD kot instrumentalna vrednota. Lahko je aktualna v odnosu do osnovne vrednote, ki utemeljuje socialno enakost - neenakost, ali je vsaj v isti logichni relaciji. V socialno veljavnem vrednotnem sistemu ima egoizem isti evaluacijski predznak kot neenakot, to je, ima pozitivno evaluacijo. Egoizem pa ni vrednota, ki bi bila primerna za deklariranje (za deklarativni vrednotni sistem). Konformnost z deklarativnimi naj-vrednotami v primeru strinjanja s tem stalishchem, torej ni verjeten. V kontekstu modalitete vprashanja je izrazheni egoizem (posameznika, ki se s stalishchem strinja) kot vrednota drugih, kot vrednota, ki neposredno ne vkljuchuje osebne identifikacije. Domnevamo lahko she vpliv dolochene mere izrazhenega konformizma, tudi zato, ker stalishche vsebuje dolocheno stereotipnost oz. je v njem prisotna nota sterotipnosti stalishcha. (Opomba: ochitno nas je zanimala vrednota individualizem nasproti kolektivizmu - vrednotna orientacija v osamosvajanje posameznika nasproti vrednotni orientaciji kolektivnega delovanja. Slednja je bila ideoloshko in deklarativno tako favorizirana, da si vprashanja iz avtocenzurnih razlogov nismo upali jasno postaviti. Tremu primerni so bili tudi odgovori.)

B - Obstojeche razlike v dohodkih bi se morale zmanjshati.

Socialna enakost (zmanjshanje socialnega razlikovanja) je v tem stalishchu aktualizirana na SD dohodek kot dohodkovna enakost.

Socialna enakost je izrazito deklarativna naj-vrednota. Vidno mesto zavzema v deklarativnih vrednotnih sistemih (tudi v deklaracijah, ki obravnavajo medchloveshke odnose oz. chlovechanske pravice). V socialno veljavnih vrednotnih sistemih se njen pomen spreminja ravno z vechjo ali manjsho aktualnostjo na tej ali oni stratifikacijski dimenziji,cheprav je njen pomen dosti shirshi. V vrednotnem sistemu razredne druzhbe se enakost - neenakost aktualizira kot razredna enakost - neenakost (tudi kot brezrazrednost). V socialno veljavnem vrednotnem sistemu je enakost (posebej na dohodkovni dimenziji) stereotipna pomenska inachica (modaliteta) uravnilovke. Ravno v tem pomenskem odtenku pa uravnilovka nima pozitivne konotacije, je nevrednota in v deklarativnem vrednotnem sistemu samoupravne druzhbe je v nekonsistentni soodvisnosti, neskladju z enakostjo kot sploshnejsho oz. osnovno vrednoto, ki utemeljuje deklarativno vrednotno strukturo samoupravne druzhbe. Nasprotno temu pa ima v socialno uveljavljenem sistemu vrednot nedvoumo pozitivno konotacijo njen protipol, t.j.neenakost (dohodka ali dohodek po delu v stereotipni inachici), to je, v tem primeru izrazheno z nestrinjanjem s stalishchem. Dodatno tezhavo povzrocha she relativizim vrednot znotraj socialne strukture. Poenostavljeno recheno, so (z vidika zaznave posameznika) za neenakost v odnosu do nizhjih strat (v tem primeru: dohodkovnih kategorij) in za enakost v odnosu do vishjih socialnih kategorij.

J - Sedanje razlike med najnizhjimi in najvishjimi dohodki so premajhne, treba bi jih bilo zvechati.

Vsebinska redukcija stalishcha: Strinjanje oz. opredeljevanje za: dohodkovno neenakost, za vechje socialno razlikovanje, ne-uravnilovko. Dejansko je to socialno uveljavljena vrednota, vrednota, ki dejansko utemeljuje socialno razlikovanje, stratifikacijo. Je v nasprotju s sploshnimi ali obchimi vrednotami, kot sta npr. poshtenost in pravichnost. Neenakost je nekonformna v odnosu do deklarirane enakosti (deklarativnega sistema vrednot). Posamezniki pa jo zaznajo vechinoma kot nerealizirano vrednoto.

C - Otroci revnih starshev, ki nimajo polozhaja in denarja, imajo manjshe mozhnosti za napredovanje v druzhbi kot otroci starshev, ki imajo polozhaj in denar.

Osnovna razlaga stalishcha: Neenakost se reproducira po poreklu. Izhodishchne mozhnosti za statusni vzpon, socialno mobilnost nizhjih strat so manjshe. Opisno: Nenapredovanje oz. manjshe mozhnosti za napredovanje tistih, ki so na nizhjih socialnih pozicijah, pomeni reproduciranje statusnih kategorij, strat, obstojeche socialno uveljavljene stratifikacije. Skratka, strinjanje z izrazhenim stalishchem pomeni zaznavo socialno uveljavnega vrednotnega sistema stratifikacije druzhbe. Hkrati je taka zaznava v izrazitem nasprotju z deklariranim sistemom vrednot.

G - Ljudje se danes prevech pehajo za tem, kaj vse bodo imeli: avto, hisho, vikend, itd.

Vsebinska opredelitev za stalishche pomeni nestrinjanje s potroshnishko orientacijo, natanchneje predvsem na SD zhivljenskega stila, statusnih simbolih in dimenziji statusne ekspresije. Zhivljenski stil smo opisali kot posebno sintetichno dimenzijo, ki pomeni najprej ekspresijo statusa, utrjevanje statusa in konchno tudi pridobivanje statusa za posameznika. Opisno: Ekskluzivnost v potroshnishtvu pomeni izrazhanje vishjega statusa. Pomeni izrazhanje socialne neenakosti. Tudi potroshnishka vrednotna orientacija (nestrinjanje s stalishchem) ni skladna z deklariranim vrednotnim sistemomom samoupravne socialistichne druzhbe. Nasprotno pa v vrednotnem sistemu institucionalne legitimitete predstavlja potroshnishka orientacija eno temeljnih vrednot ekonomskega subsistema, utemeljevalko konzumerizma (potroshnishke mentalitete).

L - Zhenske so tudi v nashi druzhbi zapostavljene.

Vsebinska analiza stalishcha: Neenakopravnost zhensk, socialna neenakost med spoloma (zapostavljenost zhensk oz. neemancipiranost) je bila mishljena predvsem kot socialna neenakost, ki se aktualizira na SD spol kot mogocha oz. socialno uveljavljena dimenzija socialnega razlikovanja med spoloma. Za deklarirani vrednotni sistem samoupravne druzhbe zapostavljanje zhensk ni bilo primerno, zhenske so bile seveda povsem enakopravne moshkim. Pritrditev stalishchu je pomenilo zaznavanje dejanske socialno uveljavljene zapostavljenosti zhensk in konflikt stalishcha z deklarativno vrednoto enakopravnosti med spoloma. Lahko pa je pomenilo tudi strinjanje z deklarirano vrednoto enakopravnosti zhensk in nezadovoljstvo (nestrinjanje) z dejansko stopnjo realizacije te vrednote v socialno veljavnem vrednotnem sistemu. Za vsa sklepanja o vrednotah, vrednotnih opredelitvah iz stalishch velja tak pomislek in razlaganje vrednotne strukture iz stalishchne strukture je vedno problematichno (tako je pri vseh modalitetah odgovorov na vprashanje 164).

H - Pri odlochanju o porabi denarja (vechjih nakupih) v druzhini naj bi imela zhenina beseda enako veljavo kot mozheva.

V nasprotju od predhodnega stalishcha naj bi to merilo odnos do socialne enakosti oz. neenakosti v referenchnem okviru druzhine. V stalishchu je ekspliciran samo pozitivni pol vrednotne dimenzije. Formulacija naj bi bila pa je tipichna za deklarativne oz. deklarirane vrednote. Enakopravnost zhensk v druzhini ali enaka veljava zakoncev je lazhe uresnichljiva v posameznih druzhinah kot v shirshem socialnem sistemu. V celotnem vrednotnem sistemu stratifikacije pa naj bi neenakost med spoloma ne bila posebej pomembna ali izstopajocha vrednota socialnega razlikovanja in spol ne posebej izstopajocha stratifikacijska dimenzija.

M - Tudi dorashchajochi otroci naj samostojno odlochajo o svoji zhivljenjski poti (izbira poklica, zakonskega druga ipd.).

Samostojnost - nesamostojnost otrok v okviru duzhine bi lahko imenovali generacijsko emancipacijsko vrednoto, socialno neenakost, ki se aktualizira predvsem ob izbiri poklica (na SD poklic), ob izbiri zakonskega partnerja otrok (ob maritalni mobilnosti otrok). Lahko trdimo, da je bila ta vrednota v preteklosti za stratifikacijo zelo aktualna, da pa se je v sodobnih druzhbah njena aktualnost zmanjshala ali se vsaj zmanjshuje. V izrazhenem stalishchu je konsistentna z deklarirano socialno enakostjo in je tudi izrazhena kot naj vrednota. V socialno veljavnem vrednotnem sistemu je she vedno pomembna kot vrednota, ki posredno regulira intergeneracijsko mobilnost. Prenashanje statusnih aspiracij starshev na otroke pomeni predvsem reproduciranje statusnih kategorij (profesionalne tradicije). Kot generacijsko emancipacijska vrednota pa nasprotno pomeni emancipacijo vrednotne orientacije otrok od vrednot starshev.

N - Razlike v morali in obnashanju med mlado in starejsho generacijo so dandanes vechje, kot so bile nekdaj.

Vsebinska razlaga stalishcha kot indikatorja vrednote je enaka kot pri predhodnem stalishchu. Merila naj bi generacijske razlike, odnos do generacijske emancipacije (generacijsko neenakost). Konkretneje, razlichen odnos do morale in razlikujoche norme obnashanja lahko smatramo za indikator generacijskega konflikta, razlikujochega odnosa do tradicionalnih (sploshnih) vrednot. Evaluacija vrednotne dimenzije pa je obrnjena: neenakost - enakost generacij.

D - Danashnja mladina naj bi bolj sposhtovala zhrtve tistih, ki so se borili v nashi revoluciji.

Vsebina stalishcha: Sposhtovanje NOB generacije kot nosilca revolucije je utemeljeno s sposhtovanjem zhrtev starejshe generacije, ki se je borila v NOB. Za nas pa je zanimiva, kolikor se aktualizira kot vrednota v odnosu do socialne neenakosti, ki izhaja iz stratifikacijske dimenzije politichne mochi, poddimenzije sodelovanje v NOB. Taka je aktualna predvsem za starejsho generacijo. Mlajsha generacija pa v njej vidi privilegiranost borcev in svojo statusno deprivilegiranost. V deklarativnem vrednotnem sistemu je bilo sodelovanje v NOB zelo izpostavljana, pogosto deklarirana vrednota.

Ch - Treba bi bilo sprejeti ostrejshe ukrepe zoper ljudi, ki se neprimerno obnashajo.

Sploshna vrednotna utemeljitev stalishcha: Zavzemanje za: zakonitost, red, vechje sankcije. V socialnem sistemu imajo zelo pomembno instrumentalno vlogo, so vrednote, ki vzdrzhujejo obstojecho socialno strukturo (hierarhijo institucij in posredno tudi stratifikacijo).

E - S prekinitvijo dela (shtrajki) bi delavci pripomogli, da bi se nekatere stvari pri nas uredile.

Osnovna vrednotna orientacija v stalishchu je she vedno zavzemanje za red (urejenost). Vendar je v njem ekspliciran nered oz. neurejenost kot dejanska socialna tu-vrednota. Osnovna vrednota: red, urejenost (sistema) naj bi se realizirala s pomochjo prekinitve dela, shtrajka - instrumentalno vrednoto za dosego reda, ki pa je sama po sebi tako rekoch sinonim nereda v sistemu. V okviru institucionalne legitimitete je imel shtrajk izrazito negativno vrednotno konotacijo (shtrajkov v socializmu sploh ni bilo, zato je bilo dovoljeno govoriti le o prekinitvah dela). Nasprotno pa je imel shtrajk v tradicionalnem vrednotnem sistemu revolucionarne razredne druzhbe zopet izrazito pozitivno konotacijo.

Obravnavano stalishche she posebej ilustrira problematichnost poenostavljenega razlaganja vrednot zgolj neposredno iz stalishch in “stalishchne strukture”, ne da bi uposhtevali sovisnost, prepletanje in prezhemanje vrednot oz. njihovega strukturiranja v vrednotne sisteme.

I - Delavci, ki shtrajkajo, bi si svoje probleme lahko uredili na druge nachine.

Mogoche vrednotne utemeljitve stalishcha: Shtrajk je opredeljen kot nevrednota, stalishche izrazha negativen odnos do delavcev, ki shtrajkajo. Druga mozhnost: Shtrajk je opredeljen predvsem kot neustrezna (neprimerna) instrumentalna vrednota, zamenjali naj bi ga drugi nachini, ki pa v stalishchu niso eksplicirani.

F - Nashim drzhavljanom ne bi smeli dovoliti, da odhajajo na delo v tujino, kakor se jim zljubi.

Sploshna vrednotna utemeljitev stalishcha: Aktualizacija nesvobode, zavzemanje za nemigracije (posredno tudi za nemobilnost). Premajhna socialna mobilnost v sistemu se namrech pogosto kompenzira z vechjimi migracijami (mobilnostjo izven sistema).

K - Ne bi smeli dovoliti, da se ljudje iz drugih jugoslovanskih republik naseljujejo v Sloveniji, kakor sami hochejo.

Vsebina stalishcha aktualizira oz. vrednotno utemeljuje ksenofobijo: “neimigracije v Slovenijo” (strah pred delavci iz drugih republik). V socialnoveljavnem vrednotnem sistemu aktualizira socialno neenakost na SD nacionalnost. V deklarativnem vrednotnem sistemu je nezdruzhljiva, je v evidentnem konfliktu z deklariranimi vrednotami shirshega sistema Jugoslavije, kjer so dominirale deklarirane vrednote: svoboda, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. V institucionalnem vrednotnem sistemu pa stalishche aktualizira sistemsko opredelitev sistema oz. nadsistema: Slovenije in Jugoslavije. Pomembno je tudi dejstvo, da na SD nacionalnost ni mogocha mobilnost (intrageneracijsko je “nemobilna dimenzija”), konfliktna relacijska aktualizacija vrednot zato ni presenetljiva.

 

Vprashanje 164 je torej skrajno problematichno oz. zapleteno za vsebinsko razlago dobljenih empirichnih odgovorov, najprej zato, ker iz strinjanja oz. nestrinjanja s stalishchem sklepamo na vrednote, ki ga utemuljujejo, oz. sklepamo iz stalishchne strukture na vrednotno strukturo. Drugache recheno, stalishcha izrazhajo torej strinjanje - nestrinjanje:

- z deklariranimi (naj-) vrednotami;
- s socialno veljavnimi (tu-) vrednotami;
- s posamichnimi vrednotami v odnosu do osnovne vrednote, ki utemeljuje VS socialne stratifikacije (to je, socialno enakostjo - neenakostjo);
- s posameznimi vrednotami, ki utemeljujejo enodimenzionalno stratifikacijo (to je, socialno razlikovanje na pomembnih SD (stratifikacijskih dimenzijah kot: dohodek, izobrazba, nacionalnost itn.);
- z vrednotami, ki utemeljujejo institucionalno legitimiteto (VS institucij).

Shirshi pomen strinjanja oz. nestrinjanja s stalishchi pomeni tudi aktualizacijo: sploshnih vrednot, instrumentalnih vrednot in relacijskih vrednot. Implicira she posameznikovo zaznavanje stopnje veljavnosti oz. aktualnosti posamezne vrednote, konformizem z deklarativnim vrednotnim sistemom ali nasprotno zaznavanje nerealnosti (nerealiziranosti) deklariranih vrednot in she podleganje sugestivnosti, ki izhaja iz konkretne formulacije v vsakem posameznem stalishchu. Che pa strogo uposhtevamo vse nashtete in opisane metodoloshke omejitve, nam preostane le okvirno razlaganje stalishch.

Sama stalishchna strtuktura
z ozirom na strinjanje, nestrinjanje in neodlochnost v stalishchih kazhe dolochene pragove v grupiranju stalishch:

Relativno visoko strinjanje s stalishchi: 1 J, 2 K, 3 L, 4 E, 5 F.

Rang

1 H enakopravnost zhena v druzhini 95%  
2 Ch zakonitost, red 91%  
3 M samostojnost otrok (generacijska enotnost) 87%  
4 B dohodkovna enakost 85%  
5 C neenakost v mozhnosti za socialno mobilnost 82%  
6 G potroshnishtvo (potroshnishka orientacija) 79%  
7 D sposhtovanje zhrtev (udelezhencev) NOB 76%  
8 N generacijska neenakost (generacijsko razhajanje) 69%  
9 I shtrajki kot nevrednota (neprimerna instr. vr.). 67% *13% ne strinja
10 A egoizem 67% *25% ne strinja

Relativno visoko nestrinjanje s stalishchi:

Rang

1 J dohodkovno neenakost ( povechati) 80%
2 L neenakopravnost zhensk 52%
3 E shtrajki kot vrednota (primerna instr. vre.) 49%
4 F ne-emigracije v tujino (preprechevanjem emigracij) 43%
5 K ne-imigracije v Slovenijo (preprech. priseljevanja) 42%

Relativno visoka neodlochnost v opredeljevanju do stalishch:

Rang

1 E shtrajki kot vrednota (primerna instr. vre.) 23%
2 K ne-imigracije v Slovenijo (preprech. priseljevanja) 22%
3 I shtrajki kot nevrednota (neprimerna instr. vr.). 20%
4 F ne-emigracije v tujino (preprechevanjem emigracij) 17%
5 D sposhtovanje zhrtev (udelezhencev) NOB 17%
6 L neenakopravnost zhensk 14%
7 N generacijska neenakost (generacijsko razhajanje) 14%

Pri razlagi stalishchne strukture so mogoche vsakrshne spekulacije, vendar menim, da tabele povedo vse. Najvechja distanca (prag) v delezhih strinjanja je od 67% do 40%. V delezhih nestrinjanja je najvechji prag od 80% do 52%, vendar v tem primeru bi imeli v tej skupini stalishch samo eno modaliteto J, naslednji prag v delezhih nestrinjanja je od 42% do 25%. Grupiranje relativno najvechjih delezhev, neodlochenih v stalishchih, pa je od 23% do 14%.

 

Razlaga grupiranja empirichnih podatkov na osnovi vrednotne strukture:

1 - Vrednote, ki so v modaliteti stalishch eksplicirane kot deklarativne vrednote, naj-vrednote, vrednote pozitivne evaluacije znotraj deklariranega vrednotnega sistema, so imele relativno visok delezh strinjanja, visoko pritrditev:

Relativno visoko strinjanje s stalishchi:

1 B dohodkovna enakost - (zmanjshanje socialnega razlikovanja)
2 Ch zakonitost, red (v smislu red in disciolina)
3 D sposhtovanje zhrtev (udelezhencev) NOB
4 H enakopravnost zhena v druzhini (socialna enakost po spolu)
5 M samostojnost otrok (generacijska enotnost)

Te vrednote so v stalishchih eksplicirane kot tipichne deklarativne vrednote. Pomenske oznake deklarativnih vrednot so: morale bi, treba bi bilo, naj bi bolj, naj bi imela, naj odlochajo.

2 - Vrednote, ki so v modaliteti stalishch eksplicirane kot socialno veljavne vrednote, kot dejansko uveljavljene tu-vrednote, vrednote, ki imajo pozitivno evaluacijo znotraj dejanskega vrednotnega sistema, so tudi imele she relativno visoke delezhe strinjanja:

Relativno visoko strinjanje s stalishchi:

1 A egoizem - (zmanjshanje socialnega razlikovanja)
2 C neenakost v mozhnosti za socialno mobilnost
3 G potroshnishtvo (potroshnishka orientacija)
4 I shtrajki kot nevrednota (neprimerna instr. vr.).
5 N generacijska neenakost (generacijsko razhajanje)

Te vrednote so v stalishchih eksplicirane kot tipichne dejanske vrednote in hkrati kot neprimerne instrumentalne vrednote legitimitete institucij (za vzdrzhevanje reda). Socialno veljavo jim daje formulacija: egoizem v druzhbi je, neenakost v mozhnostih za druzhbeno mobilnost je, potroshnishtvo je, shtrajki so socialno dejstvo, zhenske so dejansko neenakopravne, generacijske razlike so. Kot dejanske tu vrednote imajo v socialno veljavnem vrednotnem sistemu pozitivno evaluacijo, torej ravno nasprotno kot v deklarativnem. Ne bi pa mogli rechi, da so stalishcha (oz. njihove utemeljevalne vrednote) izrazito antideklarativna.

3 - Vrednote, ki so v modaliteti stalishch eksplicirane kot antideklarativne vrednote, kot neustrezne naj-vrednote in hkrati tudi kot dejanske socialno uveljavljene tu-vrednote (torej so v stalishchu izrazito konfliktno ali, lahko bi rekli, tudi provokativno eksplicirane):

Relativno visoko nestrinjanje s stalishchi:

1 J zvechati dohodkovno neenakost (neenakost na dohodkovni SD)
2 K neimigracije (prepoved doseljevanja v Slovenijo)
3 L neenakopravnost (zapostavljenost zhensk), neemancipacijo
4 E shtrajki kot vrednota (instrumentalna vrednota reda)
5 F neemigracije (izseljevanje v tujino)

Te vrednote so v stalishchih eksplicirane kot tipichne dejanske vrednote in hkrati kot razpoznavne provokativne antideklarativne vrednote, seveda le z vidika deklariranih vrednot sistema.

1 J - zvechati dohodkovno neenakost: V pomenu stalishcha je percepcija tu-vrednote (razlike so) in propagiranje deklarativne (ne)vrednote. Oznachba: treba je ali treba bi bilo “zvechati razlike” je v pomenu implicitna, skratka, to je provokativna naznachitev antideklarativne vrednote).

2 K - ne-imigracije v Slovenijo (preprech. priseljevanja): “Se naseljujejo”, je oznachba tu-vrednote. “Ne bi smeli dovoliti” pa provokativna oznachitev deklarativne vrednote z obrnjeno evaluacijo, ki vkljuchuje she pomenski aspekt mobilizacijskega apela, tipichnega za deklarativne vrednote. Shovinistichni (provokativni) odtenek zopet antideklarativne vrednote nacionalizem, shovinizem. Odpor do tujcev pa je omiljen s pomenskim dodatkom “kakor sami hochejo”.

3 L - neenakopravnost zhensk (zapostavljenost zhensk), neemancipacija: “so zapostavljene” je oznachitev tu-vrednote; “tudi v nashi druzhbi” pa oznachuje provokativno antideklarativno neenakost zhensk v nashi druzhbi.

4 E - shtrajki kot vrednota (primerna instrumentalna vrednota za dosego osnovne vrednote legitimitete institucij: red, ureditev sistema) je v celotnem pomenu stalishcha izrazhena predvsem kot provokativna antideklarativna vrednota.

5 F - Za neemigracije (izseljevanje v tujino), “kakor se jim zljubi”, je treba rechi, da je to izrazito vechpomensko stalishche. Za vsa stalishcha in njihovo indikativnost za vrednote, ki jih utemeljujejo, je treba rechi, da so vechpomenska in dopushchajo vechpomensko (tudi frivolno) razlago strinjanja oz. nestrinjanja s stalishchi.

 

Razlaga strinjanja, nestrinjanja oziroma neodlochnosti v stalishchih:

1 - Visoko strinjanje s stalishchi je najbolj znachilno za tista stalishcha, ki so utemeljena s tipichnimi deklarativnimi vrednotami. Med njimi s tistimi, ki so jasno ali enopomensko eksplicirana.

2 - Relativno visoko strinjanje je znachilno tudi za tista stalishcha, ki so utemeljena z dejanskimi socialno uveljavljenimi tu-vrednotami. Med njimi bolj s tistimi, ki izrazhajo tu-vrednote, ki niso zoperstavljene deklarativnim vrednotam.

3 - Relativno visoko nestrinjanje je bilo znachilno (oz. ugotovljeno) pri stalishchih, ki so bila (morda provokativno) utemeljena z antideklarativnimi vrednotami in jih je bilo hkrati mogoche razumeti kot razpoznavanje socialno-veljavnih tu-vrednot (to je v primerih vechpomenskih, dvoumnih oz. nechisto izrazhenih vrtednot, vrednotnih orientacij v stalishchih).

4 - Relativno visoka neodlochnost v opredeljevanju je znachilna za tista stalishcha, ki so izrazito polivalentna (vechpomensko vrednotno utemeljena) in je taka vechpomenskost ali nejasnost v modaliteti stalishcha jasno izrazhena.

Razlaga strinjanja , nestrinjanja oziroma neodlochnosti v stalishchih po statusnih kategorijah (na SD: dohodek, delovno mesto, politichna vloga, religijska vloga) kazhe podobno strukturiranje kot na primeru SD izobrazbe. Kljub temu, da so stalishcha relativno nezanesljiv indikator vrednotne strukture, smo ugotovili relativno enotnost vrednotne strukture, in to velja za opredeljevanje do deklariranega vrednotnega sistema (- naj-vrednot) kot tudi za socialno uveljavljeni oz. dejanski vrednotni sistem (tu-vrednot). Za posamezne statusne kategorije velja torej priblizhno enaka interpretacija, kot je bila ilustrirana na SD izobrazbe (pri izobrazbenih kategorijah), oziroma je tipichna za celoten vzorec slovenske populacije. Poleg te enotne vrednotne strukture pa velja omeniti neke nakazane trende razhajanj v vrednotnih orientacijah:

- nekoliko vechje strinjanje nizhjih statusnih kategorij z deklarativnimi vrednotami (npr. sposhtovanje zhrtev NOB);
- she nekoliko vechje nestrinjanje vishjih statusnih kategorij s provokativnimi stalishchi, utemeljenimi z antideklarativnimi vrednotnimi (npr. prepoved doseljevanja iz drugih republik v Slovenijo). To lahko razlagamo z vechjo ogrozhenostjo nizhjih statusnih kategorij s strani doseljencev, ki so pretezhno iz nizhjih socialnih slojev, ali pa (in tudi) z vechjo razpoznavnostjo provokativne formulacije v stalishchu (konfliktnosti vrednotne utemeljitve z deklarirano); (vishje statusne kategorije namrech bolje zaznavajo evaluacijski obrat v vrednotnem utemeljevanju);
- relativno najvechjo neodlochnost v opredeljevanju izkazujejo posamezniki iz nizhjih statusnih kategorij, kar velja za shest od sedmih stalishch, uvrshchenih v to skupino (visoke neodlochnosti v opredeljevanju).

 

Odnos med deklariranim in dejanskim vrednotnim sistemom je mogoche razlagati tudi tako:

Stinjanje s tu-vrednotami: - s tem, da vechina posameznikov zaznava dejanske socialne vrednote, ki so, so dejansko uveljavljene, a to so vrednote drugih; - ali pa, ker se dejansko opredeljujejo za socialnoveljavne tu-vrednote, te, ki utemeljujejo dejansko socialno razlikovanje, stratifikacijo, in ne za deklarirane vrednote, ki so zgolj ideoloshke naj-vrednote in nimajo dejanske veljave v utemeljevanju in regulaciji socialnega razlikovanja.

 

Strinjanje z deklariranimi naj-vrednotami (in to kot vrednotami, ki deklarirajo socialno enakost, nerazlikovanje, neobstoj stratifikacije):

- ker so to vrednote, ki naj bi bile (ki so vrednote ravno zato, ker naj bodo ali shele postanejo - nekoch v prihodnosti - dejanski regulativ socialnih odnosov);
- ali pa preprosto zato, ker so deklarirane vrednote propagirane kot uradne vrednote sistema: obvezujoche, obvezne, nadvrednote.

Morda velja povzeti she nekaj tezhav, ki se pojavljajo razlagalcu stalishch:

- Stalishcha so principialno vechpomensko vrednotno utemeljena oz. utemeljevana, so polivalentni indikator vrednot. Z vidika neke vrednote so stalishcha spremenljiva, nestalna in nedosledna. Ugotavljanjanje nedoslednosti v zavzemanju stalishch je torej nesmiselno, ne glede na to, ali so stalishcha izrazhena v trdilni, zhelelni, velelni ali nikalni obliki.

- Zaradi poljubnosti v zavzemanju stalishch (nasprotujochih stalishch) ni mozhno poenostavljeno razlagati kontradiktornosti ali konfliktnosti vrednot, ki utemeljujejo stalishcha.

-Stalishcha se vechinoma utemeljujejo pragmatichno, to je, znotraj prevladujochega vrednotnega sistema oz. tistega, ki je situacijsko aktualnejshi (v nashem primeru vechinoma prevlada deklarativni vrednotni sistem nad socialno veljavnim, zato so tu-vrednote razumljene kot antideklarativne vrednote).

 

Stalishcha kot indikator vrednot: vprashanje 164
Razlike v zavzemanju stalishch med shtirimi izobrazbenimi kategorijami:
izobrazba: vsi anketiranci, osnovna, poklicna, srednja, visoka in vishja
(strinjanje s stalishchem oz vrednoto)
  vsi o p sr. v.v.
A - ljudi zanima le njihova lastna korist 67% 71% 67% 61% 67%
B - zmanjshati razlike v dohodkih 85% 86% 91% 84% 77%
J - razlike v dohodkih so premajhne 12% 13% 11% 10% 13%
C - otroci revnih imajo manjshe mozhnosti napredovanja 82% 84% 81% 81% 84%
G - ljudje se prevech pehajo za standardom 79% 77% 81% 84% 83%
L - zhenske so tudi v nashi druzhbi zapostavljene 34% 36% 27% 32% 40%
H - zhena naj enakopr. odlocha o uporabi denarja v druzh. 95% 94% 94% 96% 93%
M - dorashchajochi otroci naj samostojno odlochajo 87% 83% 89% 88% 86%
N - razlike v morali med generacijami so danes vechje 69% 75% 72% 67% 69%
D - mladina naj bolj sposhtuje zhrtve v revoluciji 76% 77% 78% 75% 70%
Ch - ostrejshe ukrepe zoper neprimerno obnashanje 91% 89% 93% 94% 89%
E - s prekinitvami dela bi nekatere stvari uredili 28% 26% 30% 26% 27%
I - delavci bi lahko uredili probleme brez shtrajkov 67% 58% 73% 73% 72%
F - prepovedati odhajanje na delo v tujino 40% 37% 44% 44% 36%
K - prepovedati doseljevanje iz drugih republik v Slov. 36% 38% 39% 35% 27%

 

(nestrinjanje s stalishchem)

A - ljudi zanima le njihova lastna korist 25% 17% 26% 33% 28%
B - zmanjshati razlike v dohodkih 8% 6% 4% 8% 14%
J - razlike v dohodkih so premajhne 80% 75% 84% 78% 80%
C - otroci revnih imajo manjshe mozhnosti napredovanja 12% 10% 14% 13% 12%
G - ljudje se prevech pehajo za standardom 10% 10% 10% 10% 11%
L - zhenske so tudi v nashi druzhbi zapostavljene 52% 46% 59% 55% 50%
H - zhena naj enakopr. odlocha o uporabi denarja v druzh. 2% 1% 3% 2% 4%
M - dorashchajochi otroci naj samostojno odlochajo 6% 6% 6% 7% 7%
N - razlike v morali med generacijami so danes vechje 17% 8% 15% 21% 29%
D - mladina naj bolj sposhtuje zhrtve v revoluciji 7% 4% 5% 10% 12%
Ch - ostrejshe ukrepe zoper neprimerno obnashanje 3% 1% 3% 2% 6%
E - s prekinitvami dela bi nekatere stvari uredili 49% 42% 50% 56% 55%
I - delavci bi lahko uredili probleme brez shtrajkov 13% 9% 9% 14% 13%
F - prepovedati odhajanje na delo v tujino 43% 38% 41% 43% 51%
K - prepovedati doseljevanje iz drugih republik v Slov. 42% 33% 42% 45% 56%

 

(neodlochnost v stalishchu)

A - ljudi zanima le njihova lastna korist 8% 12% 7% 6% 5%
B - zmanjshati razlike v dohodkih 7% 8% 5% 8% 9%
J - razlike v dohodkih so premajhne 8% 12% 5% 6% 9%
C - otroci revnih imajo manjshe mozhnosti napredovanja 6% 6% 5% 6% 4%
G - ljudje se prevech pehajo za standardom 9% 13% 9% 6% 6%
L - zhenske so tudi v nashi druzhbi zapostavljene 14% 18% 14% 13% 10%
H - zhena naj enakopr. odlocha o uporabi denarja v druzh. 3% 5% 3% 2% 3%
M - dorashchajochi otroci naj samostojno odlochajo 7% 11% 5% 5% 7%
N - razlike v morali med generacijami so danes vechje 14% 17% 13% 12% 9%
D - mladina naj bolj sposhtuje zhrtve v revoluciji 17% 19% 17% 15% 18%
Ch - ostrejshe ukrepe zoper neprimerno obnashanje 6% 10% 4% 4% 5%
E - s prekinitvami dela bi nekatere stvari uredili 23% 32% 20% 18% 18%
I - delavci bi lahko uredili probleme brez shtrajkov 20% 33% 18% 13% 15%
F - prepovedati odhajanje na delo v tujino 17% 25% 15% 13% 13%
K - prepovedati doseljevanje iz drugih republik v Slov. 22% 29% 19% 20% 17%
Numerus: 2179 689 570 488 432

 

Realizacija socialnoveljavnih vrednot
 
- zadovoljstvo z realizacijo vrednot na individualnem in institucionalnem nivoju: vprashanje 163
Zadovoljstvo z vrednotami (oziroma s situacijo, ki kazhe stopnjo posameznikove uresnichenosti vrednotne orientacije)
na stratifikacijskem in institucionalnem vidiku
163. Ali nam lahko sedaj poveste, koliko ste zadovoljni:
A - z vasho stanovanjsko sistuacijo
B - z dohodkom vashe druzhine
C - z vashim osebnim dohodkom
D - z delom, ki ga opravljate
E - s polozhajem nashe drzhave v svetu
F - z mozhnostmi za sholanje otrok
G - s kolichino prostega chasa, ki vam je na razpolago
H - s prihodnostjo, kakrshno prichakujete za sebe in za vasho druzhino
I - z vashim sedanjih zhivljenjskim standardom
J - z dosedanjimi rezultati reforme
K - s poshtenjem in z obnashanjem ljudi v nashi dezheli
L - z dosezheno stopnjo gospodarskega napredka

Mogochi odgovori: 5 - Zelo zadovoljen; 4 - Zadovoljen; 3 - Srednje zadovoljen; 2 - Nezadovoljen; 1 - Zelo nezadovoljen; 9 - Ne ve
Empirichno zbrani podatki z vprashanjem 163 omogochajo posredno sklepanje iz aspiracijske strukture na vrednotno strukturo:

Empirichno zbrani podatki z vprashanjem 163 omogochajo posredno sklepanje iz aspiracijske strukture na vrednotno strukturo:

1 - na stopnjo realizacije vrednot, se pravi, da so jih posamezniki (oz. stratifikacijske kategorije, ki predstavljajo strate) uresnichili ali neuresnichili do mere, kot jo kazhe stopnja njihovega zadovoljstva oz. nezadovoljstva (so z njimi zadovoljni oz. nezadovoljni);
2 - na stopnjo aktualnosti vrednot, se pravi, da se aktualnost vrednot (za posameznike oz. statusne kategorije) z uresnichenjem zmanjshuje.

Pri stratifikacijskem vrednotnem sistemu nas zanimajo vrednotne orientacije na posamezne SD. (Predmetne osnove so zhelene pozicije na stratifikacijskih dimenzijah, npr.: dohodek, delovno mesto, prosti chas, itn.) Pri institucionalni legitimiteti pa nas zanimajo okvirne aspiracije, prichakovanja glede sistemskih sprememb (npr.: stopnja gospodarskega napredka, uspehi reform, polozhaj drzhave v svetu). Tretji sklop pa je zadovoljstvo oz. nezadovoljstvo z obchimi vrednotami (to sta vrednoti: orientacija v prihodnost in poshtenje in obnashanje ljudi v dezheli).

Vsebinski pomen odgovorov o stopnji zadovoljstva na posamezna podvprashanja ima kot indikator vrednot vechplasten pomen:

aktualnost - neaktualnost posameznih vrednot,
stopnja uresnichenosti (realizacije) - neuresnichenosti teh vrednot,
zadovoljitev - nezadovoljitev individualnih zhelja (aspiracij).
 
Empirichno grupiranje odgovorov: vprashanje 163
Zadovoljstvo z vrednotami (s situacijo, ki kazhe stopnjo uresnichenosti vrednotne orientacije)
Razlike v zadovoljstvu med shtirimi izobrazbenimi kategorijami:
izobrazba: vsi anketiranci, osnovna, poklicna, srednja, visoka in vishja
 
(nezadovoljstvo)
(nezadovoljen in zelo nezadovoljen)
  vsi o p sr. v.v.
           
A - stanovanjska situacija 21% 22% 23% 20% 20%
B - dohodek druzhine 29% 45% 28% 18% 17%
C - osebni dohedek 33% 45% 33% 26% 21%
D - delo, ki ga opravlja 9% 14% 7% 8% 5%
F - mozhnost sholanja otok 19% 15% 17% 20% 26%
G - kolichina prostega chasa 43% 45% 40% 41% 46%
I - zhivljenjski standard 19% 28% 18% 12% 14%
K - poshtenje nashih ljudi 36% 28% 35% 40% 44%
H - prichakovana prihodnost 11% 17% 11% 6% 8%
J - dosedanji rezultati reforme 40% 24% 37% 46% 63%
L - stopnja gospodarskega napredka 16% 11% 13% 17% 25%
E - polozhaj SFRJ v svetu 3% 2% 3% 4% 4%
(zadovoljstvo)
(zelo zadovoljen, zadovoljen in srednje zadovoljen)
  vsi o p sr. v.v.
           
A - stanovanjska situacija 79% 78% 77% 80% 80%
B - dohodek druzhine 71% 55% 72% 82% 83%
C - osebni dohedek 67% 55% 67% 74% 79%
D - delo, ki ga opravlja 91% 86% 93% 92% 95%
F - mozhnost sholanja otok 81% 85% 83% 80% 74%
G - kolichina prostega chasa 57% 55% 60% 59% 54%
I - zhivljenjski standard 81% 72% 82% 88% 86%
K - poshtenje nashih ljudi 64% 72% 65% 60% 56%
H - prichakovana prihodnost 89% 83% 89% 94% 92%
J - dosedanji rezultati reforme 60% 76% 63% 54% 37%
L - stopnja gospodarskega napredka 84% 89% 87% 83% 75%
E - polozhaj SFRJ v svetu 97% 98% 97% 96% 96%
Numerus: 2179 689 570 488 432

Pri razlagi tabele velja posebej izpostaviti relativno velike razlike med izobrazbenimi kategorijami in izrazitost trendov v upadanju nezadovoljstva oz. narashchanju zadovoljstva z vishino izobrazbe:

- pri izstopajochem nezadovoljstvu: z (B) dohodkom druzhine in z (C) osebnim dohodkom so veliko bolj nezadovoljni posamezniki iz nizhjih izobrazbenih kategorij;
- nasprotno pa s (K) poshtenostjo ljudi in (J) rezultati reforme ter (L) stopnjo gospodarskega napredka - nezadovoljstvo narashcha z vishino izobrazbe.
Vsem pa najbolj primanjkuje prostega chasa, so najbolj nezadovoljni s (G) kolichino prostega chasa.

Pri izstopajochem zadovoljstvu so trendi seveda nasprotni oz. obrnjeni.

Teoretichna razlaga pa je nekoliko bolj zapletena in seveda vprashljiva. Naj jo le povzamem. Iz zadovoljstva oz. nezadovoljstva sklepamo predvsem na vechjo ali manjsho aktualnost vrednot, ki utemeljujejo socialno stratifikacijo in se aktualizirajo na posameznih SD (stratifikacijskih dimenzijah). Vechje nezadovoljstvo in relativno nizko zadovoljstvo pomeni vechjo aktualnost vrednot. Zadovoljstvo predpostavlja realizacijo vrednote in s tem njeno deaktualnost, to je, zopet manjsho aktualnost vrednote, ki utemeljuje stratifikacijo po posameznih SD. Konkretna situacija oz. konkretna socialna pozicija posameznika pa dodatno zapleta razlago. Ta namrech vsaj posredno izrazha she zadovoljstvo oz. nezadovoljstvo s svojo dosezheno socialno pozicijo (z ozirom na njegov nivo aspiracij). Npr.: nezadovoljstvo z osebnim dohodkom je hkrati nezadovoljstvo z vrednotenjem pomena dohodka v socialnem razlikovanju ali, drugache recheno, z vrednotnim utemeljevanjem dohodkovne diferenciacije: po polozhaju, po izobrazbi, po delu itn. Nivo zadovoljitve aspiracij kazhe (indicira) nivo individualne predstave o realizaciji vrednote. Npr.: kolikshen dohodek si posameznik predstavlja kot tisti, ki zadovolji njegovo aspiracijo po vishini dohodka in deaktualizira “dohodek” kot zanj aktualno vrednoto. Vishina aspiracij je seveda socialno strukturirana, to je, stratificirana, zato so razlike v odgovorih med statusnimi kategorijami razvidnejshe.

Razlike v stopnji zadovoljstva med statusnimi kategorijami, ki so prikazane na primeru izobrazbene kategorizacije oz. diferenciacije oz stratifikacije, so razvidne tudi pri drugih kategorizacijah (dohodkovni, politichni, po delovnem mestu itn.).

Sklepala sva, da je najvech razlik med statusnimi kategorijami ravno v razlichni predstavi o nivoju realizacije vrednote. Pri nizhjih statusnih kategorijah jih je skoraj polovica nezadovoljna s svojim osebnim dohodkom in dohodkom svoje druzhine ter le she tretjina s svojim zhivljenjskim standardom. Velika aktualnost vrednotenja dohodka v primerjavi z vrednotenjem drugih SD je bila razvidna tudi v ostalih vprashanjih. Trend manjshe aktualnosti dohodka z vechanjem izobrazbe je jasno razviden. Za posameznike iz kategorije z visoko in vishjo izobrazbo dohodek takorekoch ni vech aktualna “vrednota” (aktualen za manj kot petino posameznikov). Za njih je znachilno relativno vechje nezadovoljstvo s sploshno vrednoto “poshtenost ljudi”. To empirichno dejstvo si lahko razlagamo tako, da se z vishino izobrazbe vecha, ostri kritichnejsha predstava o “poshtenosti ljudi”.

Najvechje nezadovoljstvo (priblizhno enako pri vseh statusnih kategorijah) pa je s kolichino prostega chasa, ki jim je na razpolago. Dejstvo sva razlagala tako, da je v kontekstu vprashanja ravno “prosti chas” (SD statusne ekspresije - prostochasnih aktivnosti) ta, ki vsem omogocha postavitev relativno visokega nivoja aspiracij in s tem relativno nizko realizacijo vrednote.

Relativno manjsha aktualnost (ali vechje zadovoljstvo) z “mozhnostjo sholanja otrok” (odprta generacijska mobilnost) ni presenetila, bila je ugotovljena tudi pri drugih vprashanjih. V shirshem sklepanju to lahko pomeni, da posamezniki vseh statusnih kategorij v veliki vechini zaznavajo socialno strukturo (stratifikacijo) kot relativno odprto, vsaj na izobrazbeni SD dimenziji.

Najmanjshe nezadovoljstvo in izstopajoche zadovoljstvo z “delom, ki ga opravlja” in “prichakovano prihodnostjo” dovoljujeta sklepanje, da je bila takratna druzhba v zaznavanju njenih pripadnikov glede socialne stabilnosti in svetle prihodnosti drzhavljanov SFRJ (anketiranih v Sloveniji) skoraj soglasno optimistichna (posebej pri vishjih statusnih kategorijah). Z gotovostjo bi lahko rekli, da so jo zaznavali kot nekonfliktno.

V odnosu do institucionalnih vrednot (“nashih vrednot”) velja rechi, da je izstopalo nezadovoljstvo in s tem aktualnost v vrednotenju “rezultatov reform”, posebej tistih iz vishjih izobrazbenih kategorij; nato she, a v mnogo manjshi meri, nezadovoljstvo s “stopnjo gospodarskega napredka”. Tako rekoch soglasnega zadovoljstva pa je bil delezhen “polozhaj nashe drzhave v svetu” (spomniti moram na dejstvo, da je bila SFRJ med ustanoviteljicami gibanja neuvrshchenih drzhav, to je, med “voditeljicami tretjega sveta”).

 

Norme in sankcije kot indikatorji vrednot (vrednotno utemeljevanje sankcij na osnovi “nevrednot”) vpr. 165

Kakshno kazen menite, da zasluzhijo, ne glede na obstojeche zakone, prestopniki in hudodelci, ki so zakrivili katerega od naslednjih prestopkov?

A - roparski umor (umor iz koristoljubja)
B - umor iz ljubosumja
C - fizichno nasilje nad sodrzhavljanom (pretepanje)
Ch - posilstvo
D - poneverba 5 milijonov druzhbenega denarja
E - povzrochitev prometne nesreche (s smrtnim izidom) v vinjenem stanju
F - izkorishchanje (zloraba) sluzhbenega polozhaja z namenom preskrbeti komu stanovanje ali sluzhbo
G - blatenje uglednih politichnih funkcionarjev
H - prostitucija
I - pohujshevanje mladine

Mogochi odgovori: 1 - Sploh ne bi kaznoval; 2 - do 30 dni zapora; 3 - do 12 mesecev zapora; 4 - od 1 do 4 leta zapora; 5 - pet let in vech; 6 - dosmrtna jecha; 7 - smrtna kazen; 9 - Ne ve

Z vprashanjem zbrani odgovori respondentov kazhejo (razkrivajo) njihov odnos, stalishche do razlichnih prestopkov, ki jih seveda drugache sankcionirajo obstojechi zakoni. Gre torej za prestopke - krshitve socialnih norm, za katerih krshitev je druzhba sprejela sankcije, ki jih njeni takratni zakoni tochno dolochajo. Vendar nas ne zanima odstopanje sankcijskega razpolezhenja posameznikov od obstojechih (predpisanih) sankcij za te prestopke, pach pa je bila respondentom dana mozhnost, da sami, ne glede na obstojeche zakone, odmerijo kazen za nashtete prestopke. Na ta nachin nam empirichno zbrani podatki razkrivajo predvsem tolerantnost - netolerantnost vprashanih oz. pripadnikov socialnih kategorij (strat). Sankcioniranje prestopkov (krshitev socialnih norm) nas je zanimala kot mogochi kazalec socialno zaznanih "nevrednot" in pa posebej vrednotne orientacije v sankcioniranju, (oz. temeljne vrednotne relacije: tolerantnost - netolerantnost). Vsi navedeni prestopki imajo negativno evaluacijo glede na sprejete druzhbene norme, v ozadju teh norm so torej "vrednote", ki jih posamezniki simbolichno sankcionirajo (v pozitivni ali negativni smeri, to je, ostreje ali mileje).

Kratka teoretska utemeljitev teze, da sta sankcijska oz. normativna struktura kazalec (indikator) vrednotne strukture:

Norme kot regulativi socialnih odnosov so konkretizacija ali operacionalizacija socialnih vrednot, vrednotnih orientacij, vrednotnih sistemov. Vrednot ni mogoche sankcionirati, pach pa jih je mogoche posredno sankcionirati in morda delno regulirati prek norm, normativne strukure. Vendar je normativna struktura (sistem norm) v odnosu do vrednotne strukture relativno avtonomna. Ravno njena sankcijska naravnanost jo razlikuje od sploshnejshe oz. obchejshe vrednotne strukture. She posebej je odvisna od pragmatichnih interesov v sistemu, posebej politichnega, religijskega in ekonomskega podsistema. Nashi empirichni podatki (empirichno grupiranje odgovorov na vprashanje 165 nam kazhejo predvsem sankcijsko razpolozhenje v takratni slovenski druzhbi oz. odnos do vrednote - vrednotne relacije): tolerantnost - netolerantnost. Relativno ostre negativne sankcije, relativno ostra sankcijska naravnanost je utemeljena z netolerantnostjo (to je, premikom vrednotne dimenzije tolerantnost k njenemu negativnemu polu). Sankcioniranje nasploh je orientirano na ohranitev obstojeche vrednotne strukture in posredno obstojeche socialne strukture. Sankcioniranje - nesankcioniranje in tolerantnost - netolerantnost sta torej vrednotni dimenziji, vzdrzhujeta in utemeljujeta obstojecho socialno stratifikacijo in obstojechi red sistema. Kadar se problematizira sankcijska naravnanost neke populacije, se navadno misli na relativno ostrino sankcij, ki jih vechina posameznikov zahteva ali prichakuje za dolochene tipichne prestopke. S stratifikacijskega vidika pa sankcioniranje pomeni konkretno posledico v socialnem polozhaju sankcioniranih. To nikakor ne pomeni njihove izkljuchitve iz socialne strukture, pach pa njihovo preselitev v zvrnjeno socialno strukturo. Vechja ko je sankcija, nizhja je socialna pozicija posameznikov v tej negativni socialni strukturi (zvrnjeni stratifikacji). Ta ekstremna stratifikacija je v preuchevanjih socialne stratifikacije navadno zamolchana ali izlochena iz socialne stratifikacije. Z vidika institucionalne legitimitete se sploshni vidik sankcioniranja nanasha na vzdrzhevanje institucionalnega reda, obstojeche institucionalne stukture, hierarhije instutucij in individuumovih vlog v njih. V razrednem antagonizmu druzhbe imajo ekstremne negativne sankcije za razredne sovrazhnike podobno vzdrzhevalno vlogo za obstojecho utrditev, vzdrzhevanje in utemeljitev vrednotnega sistema razredne strukture druzhbe. Podobno velja tudi za ekstremne pozitive sankcije (npr. ekstremne socialne privilegije), ki imajo ravno tako vzdrzhevalno vlogo institucionalne ureditve, vendar nas v primeru nashega vprashanja zanimajo le ekstremne negativne sankcije.

Priblizhen opis mogochih vrednot, ki so v ozadju norm, ki torej utemeljujejo ostrino sankcije za prestopke: (A) zhivljenje, chlovek; (B) kot pri A; (C) zdravje, ponos, chlovekovo dostojanstvo; (D) institucionalno (druzhbeno) premozhenje, varovanje instituta premozhenja, zakonitost njegovega pridobivanja, poshtenost kot obcha vrednota; (E) kot A; (F) kot D; (G) institucionalnost reda, ureditve sistema, politichne hierarhije, ugled oz. karizma funkcionarjev; (H) institucionalizacija t.im. svobodne spolnosti; (I) institucionalizacija (uradne) vzgoje, socializacije otok, mladine. Dodatno negativno vrednotno evaluacijo imajo: koristoljubje, ljubosumje, vinjenost. Vendar naj ponovno poudarim, da nas vprashanje zanima predvsem kot mogochi indikator takratnega sankcijskega razpolezhanja v Sloveniji oz. toleratnosti- netolerantnosti.

 

Dobljeni podatki so grupirani v dve skupini:

I. skupina:
relativno ostre sankcije, ostra sankcijska naravnanost (orientacija) in netolerantnost (trend ekstremnega sankcioniranja, trend do eliminacije prestopnikov - usmrtitve krshilca): fizichno nasilje, povzrochitev prometne nesreche s smrtnim izidom, poneverba, posilstvo, umor iz koristoljubja, roparski umor.
II. skupina:
relativno mile sankcije, orientacija k nesankcioniranju (trend od milega sankcioniranja k nesankcioniranju, znaten del vprashanih teh prestopkov ne bi kaznoval), tolerantnost (in z njo trend prevrednotenja vrednot): prostitucija, izkorishchanje sluzhbenega polozhaja, blatenje politichnih funkcionarjev, pohujshevanje mladine.

(Relativna nehomogenost odgovorov (razdvojenost anketirancev) je opazna pri sankoniranju norm: v I. skupini: (C) fizichno nasilje nad sodrzhavljanom (pretepanje), mogoche tudi zaradi nedefinaranih posledic in institucionalne vloge hipotetichnega storilca; in v II. skupini: (H) prostitucija, ki predstavlja mejno modaliteto. Z prevrednotenjem vrednot je mishljeno, da se v socialno uveljavljenem vrednotnem sistemu dogajajo spremembe v evaluaciji posameznih nevrednot v tolerirane vrednote.)

Na osnovi empirichnih podatkov sva sklepala, da je za socialno uveljavljeni vrednotni sistem, ki utemeljuje normativno strukturo (obstojeche zakone sistema) znachilna relativno velika nagnjenost slovenske populacije k sankcioniranju ter relativno majhna tolerantnost do socialno problematichnih norm (in mejnih vrednot, ki jih utemeljujejo). To pomeni relativno pomembnost vzdrzhavelne vrednote reda (sankcioniranje - nesankcioniranje), nadalje nepripravljenost populacije za socialne spremembe (socialne strukture in reda sistema). Oboje pa naj potrjuje sploshno hipotezo o relativno veliki stabilnosti vrednotnih sistemov nasploh.

Po posameznih stratifikacijskih kategorijah, ki priblizhno predstavljajo socialne strate, je mogoche ugotoviti naslednje posebnosti oz. trende:

1 - Za posameznike iz nizhjih izobrazbene kategorij je znachilna vechja nagnjenost k ostrejshemu sankcioniranju nasploh (to je v vseh modalitetah norm od A do I).

Z vishjo izobrazbo, z vishjim delovnim mestom, z vechjim dohodkom se nagnjenje k ostremu sankcioniranju zmanjshuje, vecha se tolerantnost. Vech tolerantnih posameznikov je med nereligioznimi. Na dimenziji politichne aktivnosti se je pokazala manjsha tolerantnost pol. aktivnih (med njimi je relativno vech takih, ki so za ostrejshe sankcije kot pri nechlanih politichnih organizacij), in sicer samo pri modalitetah: izkorishchanje sluzhbenega polozhaja, blatenje politichnih funkcionarjev in pohujshevanje mladine. Na kratko, sankcijsko razpolozhenje vishjih strat je manjshe in izkazana tolerantnost vechja ter z njo tendenca k prevrednotenju socialno veljavnih vrednot. Za nizhje statusne kategorije pa je mogoche rechi, da je znachilno nasprotno, med njimi je vech zadovoljstva s sistemom in nachini njegovega ohranjevanja, vech takih, ki bi ostro sankcionirali krshilce reda sistema in njegove normativne ter posredno vrednotne utemeljitve.

Danashnja opomba: Danes je seveda tako mila razlaga izstopajoche znachilnosti slovenske populacije tezhe razumljiva. Opisala sva jo kot “relativno veliko nagnjenost slovenske populacije k sankcioniranju ter relativno majhna tolerantnost do socialno problematichnih norm (in mejnih vrednot, ki jih utemeljujejo). Vendar, izstopalo je krvolochno opredeljevanje za ekstremne kazni (npr.: (A) za roparski umor bi takrat dodelilo smrtno kazen kar 60% vprashanih, za (B) umor iz ljubosumja 16% in poneverbo druzhbenega denarja 7%). Ekstremno represivno (krvolochno) razpolozhenje drzhavljanov seveda kazhe na dejansko represivnost takratnega sistema. Tega seveda ni bilo ne v njegovi deklarativni vrednotni utemeljitvi ne v normativni uredititvi. Zato danes mislim, da je ta empirichna dejstva potrebno ustrezno razlozhiti in ohraniti za nash oslabeli zgodovinski spomin!

 

Empirichno grupiranje odgovorov vpr. 165:

Kaznovanje prestopkov, sankcijsko razpolozhenje, tolerantnost - netolerantnost:

  ne bi kazn oval do 30 dni do 12 mes. od 1 do 4 leta 5 let in vech dosmrtna jecha smrtna kaz. ne ve
                 
A - roparski umor 0% 0% 0% 0% 8% 27% 60% 5%
B - umor iz ljubosumja 1% 0% 0% 3% 47% 25% 16% 8%
Ch - posilstvo 0% 0% 2% 19% 57% 8% 7% 7%
D - poneverba druzhb. denarja 1% 0% 1% 20% 64% 3% 2% 9%
E - povzrochitev prom. nesreche 0% 0% 2% 22% 58% 5% 2% 11%
C - fizichno nasilje 1% 2% 22% 38% 25% 1% 1% 10%
H - prostitucija 22% 3% 19% 24% 11% 1% 0% 20%
F - izkorishchanje sluzhb. polozhaja 14% 1% 18% 32% 16% 0% 0% 19%
G - blatenje pol. funkcionarjev 9% 3% 22% 30% 13% 1% 0% 22%
I - pohujshevanje mladine 6% 2% 20% 36% 17% 1% 0% 18%

Numerus = 2179

 

Aktualizacija (socialno zaznanih) nevrednot (v odnosu do VS stratifikacije in legitimitete institucij): vprashanje 161

Nevrednote smo v stalishchih operacionalizirali kot “nepravilnosti” v nashi takratni druzhbi. Anketiranci so najprej odgovorili, ali te nepravilnosti so, nato she, koliko te nepravilnosti javna komunikacijska sredstva kritizirajo. Nas pa so zanimale nevrednote, ki te nepravilnosti pogojujejo oz. utemeljujejo in zaznavanje tolerantnosti oz. netolerantnosti vrednot v sistemu (posebej institucij sistema). Vprashanje je bilo formulirano takole:

161. Prosimo vas, da nam za vsako od spodaj nashtetih nepravilnosti poveste, ali po vashem mnenju pri nas obstaja ali ne? Che obstaja, nam za vsako posebej povejte, ali jo chaspisi, radio in televizija prevech ali premalo javno kritizirajo?

Mogochi odgovori: 1 obstaja: 1.1 obstaja in prevech jo kritizirajo, 1.2 obstaja in dovolj jo kritizirajo, 1.3 obstaja in premalo jo kritizirajo, 1.4 obstaja, a ne ve, ali jo M.M. dovolj, prevech ali premalo kritizirajo; 2 ne obstaja; ne ve, ali je

Modalitete vprashanj o nepravilnostih:

A - izkorishchanje sluzhbenega polozhaja visokih funkcionarjev za osebno korist;
B - zloraba sluzhbenega polozhaja direktorjev in voditeljev v gospodarstvu za osebno korist;
C - krivice, ki so jih povzrochile oblastne ustanove;
D - uradnishki (birokratski) odnos oblastnih ustanov (kot so: sodnija, policija, ipd.) do obchana;
E - nesposobnost visokih politichnih funkcionarjev;
F - dobichkarska usmeritev ustanov, ki se ukvarjajo z masovno kulturo (filmska uvozna podjetja, tisk, radio, televizija, skratka M.M.).

 

Nevrednote v socialnih odnosih (relacijah)

Za nosilca oz. imetnika vrednot, to je posameznika, ki svojo socialno pozicijo in socialno mobilnost utemeljuje z nevrednoto, le-ta pomeni socialno uveljavljeno vrednoto ali tako modifikacijo vrednote, ki je skladna z temeljno vrednoto socialne stratifikacije: socialne neenakosti. V tem primeru nevrednota pridobi funkcijo instrumentalne vrednote za pridobivanje ali utemeljevanje vishjega statusa. V socialnoveljavnem vrednotnem sistemu pomenijo posameznikom bolj ali manj dopushchene nepravilnosti neke vrste (zopet bolj ali manj tvegano) blizhnjico pri realizaciji statusne pozicije. Sochasno pa vedno bolj izpodrivajo institucionalno tolerirane (obichajne) kanale socialne mobilnosti. Obichajna ali socialno uveljavljena uresnichitev statusa je vzpenjanje posameznika po SD, ki je institucionalizirano. Neinstitucionalni statusni premiki kot npr. kraja druzhbenega premozhenja (na premozhenjski SD), ponarejena diploma (na izobrazbeni SD) razveljavljajo socialno mobilnost in stratifikacijo, odnosno njuno vrednotno utemeljitev. V preprostem jeziku bi rekli, da to pomeni zheti rezultate socialnega vzpona, ne da bi plachali davke, ki so predpisani s cehovskimi pravili. V celoti gledano pa taka motiviranost za vishjim statusom (za vsako ceno) utrjuje pomembnost in aktualnost vrednotnega sistema socialne stratifikacije.

Nepravilnosti so se v nasprotju z obchimi ali sploshnimi ali tradicionalnimi vrednotami (npr.: poshtenostjo, pravichnostjo, prizadevnostjo, pridnostjo, to je predvsem tistimi sploshnimi vrednotami, ki smo jih v stratifikacijskem sistemu vrednot opisali kot vrednote, ki niso uchinkovite za statusno mobilnost in pomenijo naivno utemeljevanje statusa in socialne stratifikacije), izkazale kot sprejemljive poti (kanali) za socialno mobilnost. In kot zhe recheno, so tudi in predvsem v nasprotju z “obichajnimi“ institucionalnimi vrednotami, ki utemeljujejo in regulirajo pridobivanje socialnega statusa, kot so npr.: delo za pridobivanje vishjega dohodka, sholanje ali znanje za vishjo izobrazbo itn.

 

Metodoloshke opombe:

Klasifikacija modalitet nepravilnosti kot indikatorjev nevrednot:

I.: A - izkorishchanje sluzhbenega polozhaja visokih funkcionarjev za osebno korist je nevrednota na SD politichne mochi (politichne funkcije).
B - zloraba sluzhbenega polozhaja direktorjev in voditeljev v gospodarstvu za osebno korist je nevrednota na SD delovno mesto.
(Pri obeh je implicirana visoka statusna pozicija krshilca, ki ga zlorablja za vishje pozicije na teh ali drugih SD ali statusno pozicijo.)
E - nesposobnost visokih politichnih funkcionarjev je nevrednota, ki delegitimira zasedbo politichne funkcije in s tem statusno pozicijo nesposobnezha. Neupravicheni statusni vzpon posameznika je zhe impliciran.
II.: C - krivice, ki so jih povzrochile oblastne ustanove, so utemeljene z obcho nevrednoto nepravichnost, krivichnost, v nashem primeru je opisana kot nevrednota ustanov, drzhave. V tem kontekstu vprashanja pa je prav verjetno pomenila predvsem opravichevanje nepravilnosti tudi pri posamezniku. (Zob za zob.)
D - uradnishki (birokratski) odnos oblastnih ustanov (kot so: sodnija, policija, ipd.) do obchana. Velja ista razlaga kot pri predhodni, le da je drzhavni aparat predstavljen z izrazitima represivnima in nepriljubljenima institucijama (sodstvom, policijo).
F - dobichkarska usmeritev ustanov, ki se ukvarjajo z masovno kulturo (filmska uvozna podjetja, tisk, radio, televizija, skratka M.M.). Razlaga je kot pri predhodnem vprashanju, le da so izpostavljene institucije v tem primeru M.M. (masovni mediji), institucije, ki so institucionalno zadolzhene za javno kritiko nepravilnosti v druzhbi, sistemu.
Izvedeni pomeni zaznavanja nevrednot so nama pomenili potrditev teze, da namrech dobe nevrednote svoj socialno veljavni evaluacijski predznak v konkretnih socialnih odnosih in tako postajajo sestavina socialno uveljavljenega vrednotnega sistema stratifikacije v nasprotju od deklarativnega sistema naj-vrednot, kjer so vrednote evaluirane v vrednote in nevrednote po ideoloshkih kriterijih, (vechinoma) mimo realnih socialnih odnosov.
Dodatna razchlenitev modalitet: Npr.: nevrednota: “premalo kritizirajo” lahko pomeni: kritichen odnos do nevrednot, veliko osebno zavzetost, motiviranost za obche in legitimne institucionalne vrednote, zaznavanje tolerantnosti (neobvezujochosti) socialno veljavnega vrednotnega sistema. Empirichni podatki kazhejo, da je vechja kritichnost in izrazitejsha zaznava nevrednot znachilnejsha za posameznike, ki so na vishjih statusnih pozicijah, in to po vseh kontroliranih kategorizacijah (ne samo izobrazbenih kategorij). Ugotovitev velja za vse modalidete od A do F.
Danashnja opomba k vprashanju: vprashanje je slabo, strahopetno formulirano in odgovori so prevech polipomenski, tako da ne dovoljujejo prichakovane ali hipotetichne razlage. Vendar je vseeno zanimivo za zgodovinski spomin, zato sem ga povzel v celoti.

 

Empirichno grupiranje odgovorov na vpr. 161
Razlike v zaznavanju nevrednot med izobrazbenimi kategorijami:
izobrazba: vsi anketiranci, osnnovna, poklicna, srednja, visoka in vishja
(posameznih nepravilnosti ni, ne ve, ali so)
  vsi o. p. sr. v.v.
           
A - izkorishchanje sl. polozhaja visokih funkcionarjev 9% 9% 12% 9% 7%
B - zloraba sluzhbenega polozhaja direktorjev 7% 9% 7% 5% 3%
E - nesposobnost visokih politichnih funkcionarjev 15% 16% 19% 16% 7%
C - krivice oblastnih ustanov (sodstva, policije) 14% 14% 20% 13% 6%
D - birokratski odnos oblastnih ustanov do obchana 13% 12% 16% 14% 7%
F - dobichkarska usmeritev ustanov (mas. medijev) 12% 14% 16% 11% 5%
(nepravilnosti so) - (M.M. jih premalo kritizirajo)
A - izkorishchanje sl. polozhaja visokih funkcionarjev 53% 44% 53% 58% 65%
B - zloraba sluzhbenega polozhaja direktorjev 58% 51% 59% 61% 66%
E - nesposobnost visokih politichnih funkcionarjev 48% 38% 46% 52% 63%
C - krivice oblastnih ustanov (sodstva, policije) 46% 43% 44% 45% 55%
D - birokratski odnos oblastnih ustanov do obchana 43% 38% 42% 46% 52%
F - dobichkarska usmeritev ustanov (mas medijev) 46% 31% 43% 54% 65%

 

(nepravilnosti so) - (M.M. jih dovolj kritizirajo)

A – izkorishchanje sl. polozhaja visokih funkcionarjev 22% 22% 23% 22% 21%
B - zloraba sluzhbenega polozhaja direktorjev 22% 20% 22% 23% 24%
E – nesposobnost visokih politichnih funkcionarjev 18% 18% 19% 16% 18%
C - krivice oblastnih ustanov (sodstva, policije) 19% 15% 18% 21% 24%
D – birokratski odnos oblastnih ustanov do obchana 24% 22% 24% 23% 30%
F – dobichkarska usmeritev ustanov (mas medijev) 19% 21% 19% 18% 20%

 

(nepravilnosti so) - (M.M. jih prevech kritizirajo)

A – izkorishchanje sl. polozhaja visokih funkcionarjev 2% 2% 1% 1% 1%
B - zloraba sluzhbenega polozhaja direktorjev 2% 2% 3% 3% 2%
E – nesposobnost visokih politichnih funkcionarjev 2% 2% 2% 1% 2%
C - krivice oblastnih ustanov (sodstva, policije) 1% 1% 1% 1% 1%
D – birokratski odnos oblastnih ustanov do obchana 2% 1% 3% 1% 3%
F – dobichkarska usmeritev ustanov (mas medijev) 2% 2% 2% 1% 1%

 

(nepravilnosti so) - (ne ve, che jih M.M. kritizirajo prvech, dovolj ali premalo)

A – izkorishchanje sl. polozhaja visokih funkcionarjev 14% 23% 11% 10% 6%
B - zloraba sluzhbenega polozhaja direktorjev 11% 18% 9% 8% 5%
E – nesposobnost visokih poiitichnih funkcionarjev 17% 26% 14% 15% 10%
C - krivice oblastnih ustanov (sodstva, policije) 20% 27% 17% 20% 14%
D - birokratski odnos oblastnih ustanov do obchana 18% 27% 15% 16% 8%
F - dobichkarska usmeritev ustanov (mas medijev) 21% 32% 20% 16% 9%
Numerus 2179 689 570 488 432

 

 
ZAKLJUCHNA OPOMBA

Res nepotreben, pa vendar kratek zakljuchek oz. prelet utemeljitve socialne neenakosti v samoupravni druzhbi bi bil po mojem mnenju lahko tudi tak:

Socialna neenakost seveda ne nastane sama po sebi (kot posledica revolucionarnega ali evolutivnega razvoja socialnih odnosov v vsakokokratni civilizaciji), ampak je sistemsko pogojena. Sistem jo uveljavlja z dolochenimi socialnimi mehanizmi in selektorji v sistemski hierarhiji. Zato selektorjev in mehanizmov socialne stratifikacije, ki smo jih analizirali v takratni raziskavi Socialna stratifikacija in druzhbena mobilnost v samoupravni druzhbi (SFRJ), nisem povzemal. Prevech so zashifrirani in nedorecheni, pa tudi zato, ker tematika sodi k analizi legitimitete instituticij oz. vrednotnega sistema institucij.

Tu lahko o tem samo pribelezhim svoje mnenje raziskovalca, bolj opazko kot tezo: sistem socialno neenakost uveljavlja s tochno dolochenimi mehanizmi in selektorji v sistemski hierarhiji, in sicer ne poljubno, pach pa v odnosih z drugimi sistemi in nadsistemi, she najbolj v subsistemih, v subsistemskih odnosih (relacijah) z zunanjimi subsistemi.

Posebnost nashe samoupravne stratifikacije je nedvomno bila v tem, da je stavila veliko, tako rekoch vse, na vrednoto samoupravljenje (aktualizirano na samoupravni stratifikacijski dimenziji). Samoupravna dimenzija naj bi bila nehierarhizirana (kot samoupravljalci naj bi bili vsi enakopravni, socialno enaki). Schasoma naj bi postala dominantna SD in v samoupravni druzhbi bi prvich zavladala socialna enakost samoupravljalcev. Vendar se je nujno moralo zgoditi to, da je le-ta postala samo she dododatna dimenzija politichne hierarhije mochi (poddimenzija SD pol. aktivnosti). Z njo je politika le dodatno kontrolirala institucionalno hierarhijo (v pomembnih druzhbenih institucijah in podjetjih). Slovenski ideologi so imeli v tem sistemskem eksperimentu (jugoslovanskem druzhbenem projektu) izstopajocho vlogo. Bili so odlochujochi kreatorji samoupravne druzhbe. Prvi med njimi je bil nedvomno Edvard Kardelj. Vidno vlogo pa je imela tako rekoch vsa najvishja slovenska partijska elita. Naj jih le nekaj nashtejem: Boris Kidrich, Boris Kraigher, Sergej Kraigher in ne nazadnje moj profesor Boris Ziherl.

Konkretni, zelo ilustrativni primer iz Orwellove Zhivalske farme nam pokazhe, da to socialno dramo rezhirajo predvsem socialne elite, vsekakor bolj odlochujoche kot ostali subordinirani sloji, strate (njihovi pripadniki so bolj pasivni udelezhenci, lahko bi rekli, sodelujejo bolj pasivno v ritualu socialne diferenciacije ali tudi prostovoljnega suzhenjstva). Elite, v nashem primeru avantgarde, obvladujejo sistem ne le zato, ker imajo vech mochi, ampak predvsem zato, ker so kreatorji mehanizmov in selektorjev socialne mobilnosti. Vse to pa pogojuje VS (vrednotni sistemi) oziroma VO (vrednotne orientacije), ker so vrednote nasploh stabilnejshe in trajnejshe dolochilnice chlovekovega socialnega uravnavanja, kot to ljudje na sploshno mislimo.

Zdaj bom she enkrat povzel neizogibnost ali zgodovinsko dolochenost ali usojenost vrednotnega sistema socialnega razlikovanja (segregacije) na nashem planetu na najkrajshi mogochi nachin. Je tako enostaven, da bi ga razumeli she pariji, che bi jim le povedali, da to ni pravljica, da je Zhivalska farma le primera ali prispodoba usode obchechloveshkega socialnega razlikovanja - stratifikacije ali vrednotnega sistema socialne stratifikacije. Upam, da bom s tem povzetkom ravno na tem mestu odgovoril na vprashanje: Kje smo zdaj v premeni vrednot VS po Orwellovi Zhivalski farmi?

 

 

 

VREDNOTNI SISTEM SOCIALNE STRATIFIKACIJE V ZHIVALSKI FARMI

 

Na Zhivalski farmi se je pravzaprav vse skupaj zachelo z Majorjevimi sanjami:

“Major, nagrajeni beli merjasec na Grashchinski farmi, je pred svojo smrtjo sanjal nekaj chudnega”, pravzaprav je sanjal utopijo. Lahko bi tudi rekli, da je sanjal tri osnovne institucionalne vrednote sistemov: “svobodo”, “bratstvo”, “enakost”. Nas pa bo v tem prispevku zanimala le slednja:

Po uspeshno izvedeni revoluciji na Zhivalski farmi (ki je tu ne bom opisoval, ker jo pri nas she vedno znamo in poznamo vech ali manj na pamet iz lastnega izkustva), je Debelinko, "ki je bil pri pisanju najboljshi" (bil je pisar oz. ideolog, po hierarhiji takoj za Napoleonom, in v revoluciji se je najbolj izkazal), je najprej prechrtal napis:

GRAShChINSKA FARMA

in z velikimi chrkami napisal:

“ZHIVALSKA FARMA”

Naj omenim she za nasho temo poglavitno 7. zapoved (danes bi rekli tudi slogan PP - politichne propagande, she malo poprej pa apel AP - agitpropa):

7. Vse zhivali so socialno enake (enakopravne)”

Sledilo je dramatichno obdobje obnove in napredka na farmi (oz. pozhrtvovalne izgradnje in razvoja, ki ju spet iz zhe omenjenega razloga ne bom opisoval). Bolj ko se je farma razvijala, manj so bile uporabne zapovedi, bolj so bili uporabni praktichni apeli, npr. Boksachev: “She bolj bom delal!”

In za konec pravljice je preostala le she ena Zapoved. Glasila se je:

VSE ZHIVALI SO ENAKOPRAVNE,
TODA NEKATERE ZHIVALI SO ENAKOPRAVNEJSHE OD DRUGIH.”

Natanchnejshi pomen istega apela bi bil:

VSE ZHIVALI SO SOCIALNO ENAKE,
TODA NEKATERE ZHIVALI SO BOLJ ENAKE OD DRUGIH.”

Tako je bilo to v Zhivalski farmi po revoluciji zhivali in tako v socializmu po revoluciji ljudi /revolucionarjev - avantgarde/, zdaj pa smo na tisti tochki razvoja ali napredka, kakor hochete, ko po 50 letih od ekspropriacije ekspropriatorjev velja za sveto dolzhnost vrachanje lastnine nekdanjim razlashchencem, skratka poravnava socialnih krivic nekdanjim lastnikom, vendar le toliko in tako, da ne povzrochamo novih - novim lastnikom!

Lahko bi tudi rekli, da je zdaj prishel chas deekspropriacije ekspropriatorjev ali vrnitev lastnine razlashchevalcem in predvsem polashchanje (lastninjenje) "novih" (in starih) polashchevalcev.

En sam od mnogoterih pomenov tega zakljuchka silno pouchne pravljice za ljudi in chloveshtvo pa bom vseeno izpostavil, namrech ne bi rad, da bi ga kdo spregledal.

Orwellove zhivali gledajo skozi okno ljudi in prashiche in ne vidijo razlike: "Saj so isti"!

Socialna enakost (enakopravnost) torej ni bila mogocha,
istost je bila mochnejsha od njih.

Lahko bi rekli tudi drugache: socialna enakost, enakopravnost je bila mogocha samo med Njimi (elito, avantgardo, zgornjo strato), lahko bi rekli celo istost (ki jo generira determinizem socialnih vlog). Ker che zanemarimo shtevilo njihovih podbradkov (statusnih simbolov), jih je tezhko lochiti med seboj; za ostale ljudi "nizhjih strat" in "nizhje" zhivali pa tako velja socialno razlikovanje ali stratifikacija.

V bistvu pomenita socialna enakost in socialno razlikovanje isto. Individui naj bi se razklikovali med seboj po stratah, znotraj njih pa naj bi se kar se da poistili (izenachevali). Redukcionizem individualnosti je tako izveden na she obvladljivo socialno mero. Tako naj bi bila zadovoljena potreba inviduumov po razlikovanju in potreba sistemov po socialni tipizaciji.

Vrednote svoboda, bratstvo in enakost, ki jih je sanjal Major, so bile ali pa so shele postale socialne (institucionalne) vrednote in konec zgodbe je zgodovinsko dolochen, ker scenarij institucionalnih vrednot ne pozna izjem, dopushcha samo vechje ali manjshe zavlachevanje ter tu in tam dolochene omejitve, inachice istega, odvisne od nacionalnih in nekaterih drugih drzhavljanskih posebnosti.

To je bil pravzaprav kratek povzetek Vrednotnega sistema v samoupravni druzhbi, analize vrednotnega sistema socialne stratifikacije iz leta 1973!

George Orwell: ZHIVALSKA FARMA (Pravljica), Ljubljana 1982
 
 
 
_________
* Raziskavo Socialna stratifikacija v Sloveniji - (Vrednotni sistem socialne stratifikacije) nadaljujeta Rajko Shushtarshich in Matjazh Hanzhek v okviru institucionalnega sodelovanja z Uradom Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Shele ko bova predstavila vso analizo Vrednot socialne stratifikacije v samoupravni druzhbi (iz zachetka 70 let v Sloveniji), jo soochila z najnovejshimi primerljivimi empirichnimi podatki, bom skushal odgovoriti ali vsaj skicirati mogoche odgovore na nekaj bistvenih vprashanj o Premeni vrednotnega sistema v nashi dezheli.
V nadaljevanju pa bom zaenkrat lahko skiciral odgovore na vprashanja:
1 Kaj se je bistvenega spremenilo v VS SS SD?
2 Individualni ali individuumovi VS oz. obchi VS v demokraciji?
3 Vpliv treh zgodovinsko dominantnih podsistemov na VS SS danes (to je vpliv, treh zg. dominantnih propagand)?
4 Ali se pri nas uveljavlja vrednotni sistem evropske ali amerishke stratifikacije?
5 Stratifikacija in Strategija ekonomskega razvoja Slovenije?
6 In morda she na kakshno zanimivo vprashanje, ki mi ga kdo lahko she zastavi?
 
 
______________
BIBLIOGRAFIJA oz. viri podatkov:
b. Analiza vrednotnega sistema z vidika socialne stratifikacije
Inshtitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi, Ljubljana, 1973, p 173, slov., tipk, lit 72, graf 10, shema; U - 1974, raziskava teoretichna, porochilo, /nosilec R.Sh., sodelavec Marjan Kroflich/
c. Vrednotni sistemi v samoupravni druzhbi, II, III.
Inshtitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi, Ljubljana, 1974, p 213, app 333, slov., cikl, tab 350; ISF, raziskava, druzhbena stratifikacija, vrednote /nosilec R.Sh., sodelavec Marjan Kroflich/
e. Vrednote v procesu planiranja
Inshtitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi, Ljubljana, 1977, p 400, slov., xerox, app tabele; ISF, raziskava, sociologija lokalnih skupnosti, druzhbeno planiranje, vrednote /avtor dela o vrednotah R.Sh., nosilec raziskave Vesna Boshnjak, sodelavci: Vladimir Arzenshek, Dushko Sekulich, Misho Jezernik/
07 Vrednotne orientacije EP Bilten SShP 48, 1982, Ljubljana, p 45, /avtor/
13 Vrednotne orientacije ekonomske propagande, chlanek, revija Problemi, sht. 9-11, 1984, Ljubljana, p 156-164, /avtor/
14 Vrednotni sistem institucionalne strukture, raziskava, ISU, 1985, Ljubljana, p 137, /avtor/
15 Vrednotne orientacije avtonomne propagande znanosti, raziskava, ISU, 1986 Ljubljana, p 294, /nosilec R.Sh., sodelavca: Alenka Puhar, Matevzh Krivic/
18 (35.1) Janezovo razodetje, knjiga, za ISU, oz. samozalozhba, 1. izd., 1986, Ljubljana, p 154, /avtor/
19 O neposrednih dejstvih zavesti, chlanek, revija Dialogi, sht. 9-10, 1987, Maribor, p 109-116, /avtor/
36 Traktat o svobodi ali Vrednotni sistem, knjiga, Zalozhba LUMI,
1992, Ljubljana, p 272, CIP 316.75 / ISBN 27992576, /avtor/
52 Personalna legitimiteta medija v sistemu, Primer gen. dir. RTVS Zharka Petana na vrhovnem in ustavnem sodishchu in institucionalne vrednote medija v legitimiteti sistema.
Poseben propagandni dodatek - O neposrednih dejstvih zavesti Revija SRP 7/8, 2/1995, Ljubljanma, p 119-141 /avtor/
55 Igre sistema, Spoved sistemu, O sistemu v luchi sistemske teorije in malo drugache (v rubriki Za osvezhitev zgodovinskega spomina institucije RTVL/S)
Revija SRP 9/10, 6/1995, Ljubljana, p 113-129 /avtor/
14/19 Poskus afirmacije neposrednih dejstev zavesti po Henriju Bergsonu "Esej o neposrednih dejstvih zavesti". Naslov originala: Henri Bergson: ESSAI SUR LES DONNEES IMMEDIATES DE LA CONSCIENCE; Uporabljen prevod: Henri Bergson: Ogled o neposrednim chinjenicama svesti; Prevedel: Feliks Pashić; Izdala: Mladost, (Velika edicija ideja), Beograd 1978
36 Stavka (Analiza nekaterih relevantnih dejstev v zvezi s stavko novinarjev RTVS v marcu 1992 - Poskus celostne interpretacije stavke) Raziskovalno porochilo Svetu RTV Slovenija, 13. aprila 1992; (objavljeno v Traktatu o svobodi p 201) /avtor/
 
 
Stratifikacija, doslej uporabljena v Reviji SRP:
 
SRP 1/2 O vrednoti delo, Iz Stavke
SRP 3/4 Iz Vrednotnih orientacij EP
SRP 5/6 Branimir Boshnjak: Kulturne elite in TV
SRP 7/8 O vrednoti lojalnost
SRP 9/10 Opombe k Igram sistema
SRP 13/14 Vrednote socialne stratifikacije I.
SRP 15/16 Vrednote socialne stratifikacije II.