Revija SRP 17/18

Matjazh Hanzhek

 

SOCIALNA STRATIFIKACIJA V SLOVENIJI
- primer izobrazba

 

Uvod

Raziskovanje socialne (ne)enakosti med ljudmi je po preprichanju vrste sociologov prva, che ne ravno najpomembnejsha tema, ki se jo je lotila sociologija (Bemik, 1982, Dahrendorf, 1972). Neenakost so sociologi raziskovali na vrsti dimenzij (dohodek, lastnina, /politichna/ moch, vrednote, uporaba prostega chasa ipd.). Podobno so ta pojem razlichni sociologi tudi razlichno poimenovali (neenakost, stratifikacija, diferenciacija, slojevitost, razlikovanje). Na tem mestu nas te metodoloshke razlike ne zanimajo. (Dokaj korektno so analizirane v Bernikove besedilu.) Nash interes bo v tem prispevku zozhen predvsem na analizo izobrazbene neenakosti, saj vechina raziskav ugotavlja. da izobrazba najmochneje dolocha status posameznika na drugih stratifikacijskih dimenzijah (Tomc, Peshec). Sama distribucija izobrazbe je v dolochenem chasovnem preseku fiksna, zato nas posebej zanima, kakshni so druzhbeni mehanizmi, ki dolochajo izobrazbo. Ali so razlike med spoloma statistichno znachilno pomembne, ali se v chasu spreminjajo, ali in v kakshni meri dolocha izobrazbo otrok izobrazba starshev. Torej bolj kot opis stanja izobrazbe prebivalstva nas zanima odprtost/zaprtost kanalov pridobivanja izobrazbe; torej mobilnost.

Gorichar (1964, str.143) pishe, da je druzhbeni status tisto mesto, ki ga posameznik zavzema v druzhbeni strukturi in kakor ga dana druzhba presoja ter vrednoti. Ta status je odvisen od dveh razlichnih sklopov faktorjev: faktorji, ki vplivajo na posameznikov status brez njegovih zaslug in popolnoma neodvisno od posameznika (etichni, socialni izvor, spol itd.) ter faktorji, ki so odvisni od volje in dela posameznika (izobrazba, delo ipd.). Rekli bi, da na druzhbeni polozhaj vplivata dve skupini faktorjev: okolje in volja posameznika. Ta faktorja pa ne uchinkujeta vsak zase, ampak sta v tesni povezavi (posameznik z ''vishjim" socialnim statusom ima vech mozhnosti za shtudij, vech znanstev na vishjih nivojih, ki mu omogochijo boljsho zaposlitev, vrednote in aspiracije so najbrzh vechje ipd.).

Druzhbeni polozhaj (status) pa Doris in Moore (po Svalastogu, 1964) definirata kot nagrado v obliki prestizha, plachila, druzhbene mochi ipd. Te nagrade pa so odvisne od dveh karakteristik polozhaja: tezhavnosti in funkcionalne potrebnosti. Prva karakteristika pred-postavlja nivo sholanja, druga pa odgovornost in avtoriteto.

V vsaki druzhbi, kjer obstaja delitev dela, obstaja tudi hierarhichna delitev vlog, ki jih posameznih izpolnjuje v vsakem druzhbenem podsistemu. Strokovnjaki, ki izvrshujejo vloge, ki zahtevajo dolgoletni shtudij, so obichajno na vrhu hierarhichne lestvice, tisti, katerih vloge so manj zahtevne, pa nizhje. Ta piramida, ki jo slikajo sociologi, pa v druzhbi ni tako chista in le ena. Obstaja vech piramid oziroma statusov, ki se medsebojno prepletajo, vplivajo ena na drugo ter "kvarijo chistost" posamezne piramide. Svalastoga (isto) deli status na socialni, politichni, informacijski in ekonomski. Zhupanov govori o treh stratifikacijskih piramidah: ekonomski, poklicni in politichni. Drugi sociologi nashtevajo spet drugachne statusne piramide. Pri vseh pa je najpomembnejsha izobrazba.

Ker strate tezhijo k samoobnavljanju - za svoje pripadnike zhelijo obdrzhati vsaj isti status - zapirajo poti vertikalni mobilnosti. Nizhji sloji poskushajo svoj status izboljshati, zato prihaja do konflikta. Noben sloj pa ne more kontrolirati distribucije talentov, zato bi se, vsaj teoretichno, che bi bila druzhba enakopravna in dostopa do pridobitve statusa (npr. izobrazhevanje) odprt, moralo zapolnjevanje vlog iz generacije v generacijo popolnoma spremeniti. Kako se to v resnici dogaja, pa je odvisno vsaj od treh dejavnikov druzhbe: tehnoloshkega razvoja. ki postavlja vedno nove zahteve za izvrshevanje vlog, politichnega sistema, ki to dopushcha ali zavira ter kulturnega okolja, ki prek svojega vrednotnega sistema vzpodbuja ali omejuje "meshanje" strat. Vech o tem v drugem delu prispevka, ko se bomo ukvarjali z intergeneracijsko izobrazbeno mobilnostjo.

To bom poskushal ugotoviti na podatkih ankete Kvaliteta zhivljenja, ki jo je v letih 1984 in "1994 naredil IDV, ki je te podatke tudi ljubeznivo odstopil. (Opis pridobivanja podatkov /izvedbe ankete/ glej v publikacijah kvalitete zhivljenja - npr.: Kvaliteta zhivljenja 1984-1994, kakovost zhivljenja v Sloveniji, 1996.)

Za Revijo SRP sem pripravil dva prispevka. V prvem bom v glavnem pregledal distribucije izobrazbe v obeh chasovnih presekih (1984 in 1994), razlike med generacijama (oche, mati, anketiranec, zakonec, moshki, zhenska) ter analizo variance med spoloma (kako vpliva spol na mozhnosti pridobivanja izobrazbe) oziroma po starosti. V drugem delu (naslednja shtevilka Revije SRP) pa natanchnejsho analizo intergeneracijske izobrazbene mobilnosti (vpliv izobrazbe starshev na izobrazbo otrok, podobnost/razlichnost izobrazbe zakoncev; ali obstajajo drugachni vzorci v kategoriji starshev in otrok).

 

Opis podatkov

1984
1. Izobrazba

Za izobrazbo so imeli na voljo anketiranci uvrstitev v eno od 10 kategorij, ki so prikazane skupaj s podatki v tabeli 1. Vidimo, da so nekatere kategorije zelo majhne in tudi pomembno odstopajo od normalne porazdelitve, kar je bil eden od vzrokov, da smo morali za nasho analizo sestaviti nove skupine. (Drug vzrok je bila primerljivost podatkov z letom 1994.) Podatki so bili dostopni za anketiranca, njegovega partnerja, (che je bil porochen), ocheta in matere. Za potrebe primerjave pa sem tvoril novi skupini - moshki in zhenske. Variablo moshki sem sestavil tako, da sem zdruzhil vse moshke iz variabel Anketiranec in Partner, v variablo zhenske pa zhenske iz teh dveh skupin. S tem sem pridobil vechjo skupino za medsebojno primerjavo izobrazbe sedanje generacije (moshki, zhenska). Primerjava anketiranca s partnerjem je namrech neustrezna, saj sta v obeh skupinah zastopana oba spola. (O tem vech pozneje.)

Tabeta 1: Izobrazba 1984

 

 

Oche
Mati
Anketiranec
Partner
Moshki
Zhenske
4 raz O sh. ali manj
666
27%
833
34%
157
6%
105
6%
107
5%
155
7%
5-7 raz. O sh. oz. 1-3 nizh. gim.
386
16%
503
21%
308
13%
185
11%
179
9%
314
15%
Dokonchana OS/nizhja gim.
400
16%
701
29%
545
22%
407
24%
320
16%
632
29%
Nedokonchana 2(3) strok. sh.
161
7%
56
2%
128
5%
59
3%
122
6%
65
3%
2 ali 3 letna strok. shola
509
21%
150
6%
582
24%
405
23%
629
31%
358
17%
Nedokonchana srednja shola
10
1%
15
1%
92
4%
25
1%
49
2%
68
3%
Srednja shola
169
7%
134
6%
383
16%
370
21%
364
19%
399
18%
Nedokonchana vishja (vis.) sh.
4
0%
1
0%
52
2%
10
1%
33
2%
29
1%
Vishja shola
38
2%
17
1%
107
4%
85
5%
97
5%
95
4%
Visoka shola
82
3%
19
1%
108
4.4%
76
4.4%
124
6,1%
60
2.8%
B.o.
46
2%
42
2%
9
0%
744
43%
447
22%
306
14%
Povprechje
 
3.4%
 
2.6%
 
4.8%
 
4.7%
 
5.1%
 
4.4%

 

Zaposlenost matere do15.leta

To vprashanje je imelo naslednje modalitete:

Tabeta 2: Zaposlenost matere

Nikoli ni bila zaposlena
1778
72.9%
Zaposlena v nekaterih obdobjih
151
6.1%
Bila zaposlena ves chas
525
21.2%
B.O., ne ve
17
0.7%

Leta sholanja so opredeljena z shtevilom let anketiranchevega sholanja (od 0-20)

Spol

moshki
1213
49.1%
zhenske
1258
50.9%

Zakonski stan

Samski
540
21.9 %
Razvezan
77
3.1%
Vdovec/a
167
6.8 %
Porochen
1684
68.2%

Letnica rojstva je opredeljena z letom rojstva (brez 1900).

 

1994 1. Izobrazba

Tabela 3: Izobrazba 1994

 
Oche
Mati
Anketiranec
Partner
Moshki
Zhenske
Manj kot 8 let O shola
520
30%
675
38%
258
14%
115
9%
316
18%
269
15%
8 let O shole
444
26%
710
40%
502
28%
268
22%
139
8%
203
11%
1-2 letna srednja shola
148
9%
54
3%
72
4%
54
4%
256
14%
434
24%
2-3 letna srednja shola
336
19%
137
8%
377
21%
327
27%
81
5%
64
4%
4-5 letna srednjo shola
172
10%
141
8%
425
24%
326
27%
449
25%
2?7
16%
Vishja shola
52
3%
31
2%
89
5%
69
6%
377
21%
380
21%
Visoka shola
49
3%
12
1%
73
4%
51
4%
80
4%
101
6%
Magisterij, doktorat
3
0%
6
0%
9
1%
5
1%
92
5%
54
3%
B.o.. ne ve
82
5%
40
2%
1
0%
591
49%
15
1%
3
0%
 

 

1806
100%
1806
100%
1806
100%
1805
100%
1805
100%
1805
100%

Primerjava izobrazbe med obema anketama tako ni mogocha, saj se variabli razlikujeta tako po shtevilu kategorij kot po stopnjah vprashanje izobrazbe. Zato je bito dovolj. da smo kategorije za nadaljnjo primerjavo zdruzhili. Pri tem pa smo zasledili she eno sistemsko napako; kategorije namrech niso izkljuchujoche. Anketiranec z 2 letno srednjo sholo se je lahko uvrstil bodisi v tretjo ali v chetrto skupino.

 

2. Zaposlenost matere (Tabela 4)

Nikoli ni bila zaposlena
944
52.3%
Zaposlena v nekaterih obdobjih
210
11.6%
Bila zaposlena ves chas
633
35.1%
Ni zhivel z materjo
11
0,6%
B.O., ne ve
7
0,4%

Leta sholanja so opredeljena z shtevilom let anketiranchevega sholanja (od 0-22)

 

Spol

moshki
859
47.5%
zhenske
947
52.4%
 
Izobrazba 1984

 
 
Izobrazba 1994

 

Zakonski stan

Variabla ima poleg porochen, samski, vdovec tudi modalitete o tem, ali je vechkrat razvezan oz. vdovec. Za nasho analizo taka razdrobljenost ni ustrezna.

Letnica rojstva je opredeljena z letom rojstva (brez 1900).

 

Rekodiranje variable

Izobrazba

Zaradi omenjenih neujemanj smo variable Izobrazba rekodirali v shest kategorij za oba chasovna preseka. Pri tem smo poskushali narediti kategorije, ki bi omogochale chim boljsho primerjavo med obema anketama. Pri tem smo poskushali uposhtevati kriterije, kot so: shtevilo let, ki so potrebna za dolocheno izobrazbo, konchanje oziroma nedokonchanje posameznega shtudija in konchno tudi velikost razredov. Tako smo dobili naslednjih shest kategorij.

 
Tabeta 5: Grupiranje variabel Izobrazba
Rekodirana skupina
Variabla 84
Variabla 84
l Nedokonchana 8 letna osnovna shola
1+2
1
2 Dokonchana osn. sh., nedok. srednja (2-3 letna)
3+4
2
3 Dokonchana 2-3 letna sr. sh., nedok. 4 letna sr. sh.
5+6
3+4
4 Srednja shola (4, 5 letna), nedokonchana visoka
7+8
5
5 Vishja shola
9
6
6 Visoka shola, magisterij, doktorat
10
7+8

Kategoriji 3 in 4 iz ankete leta 1994, ki sta metodoloshko napachno postavljeni (nista izkijuchujochi, chlovek z dveletno srednjo sholo se je lahko uvrsti! v vsako izmed njiju), smo zdruzhili in s tem odpravili to pomanjkljivost. Tako so v rekodirani skupini za leto 1984 anketiranci (in njihovi sorodniki) s konchano 2 ali 3 letno srednjo sholo in nedokonchano srednjo sholo, za teto 1994 pa so uposhtevani vsi z 1, 2 ali 3 leta srednje shole.

Naslednji problem, ki se nam je postavil pri dolochanju izobrazbe, pa izhaja iz vprashanja o primerljivosti pomena dolochene stopnje izobrazbe med generacijami (anketiranec - starshi) pa tudi znotraj generacije (che za eno generacijo uposhtevamo anketiranca in njegovega partnerja), saj so starostne razlike med anketiranci tako velike, da starejshi anketiranci po starosti spadajo zhe v skupino starshev mlajshih anketirancev (so enako stari ali pa starejshi kot starshi mlajshih anketirancev). To smo kasneje pri obdelavi poskushali odpraviti z lochitvijo anketirancev po starosti in njihovo primerjavo. (Podatki prikazani na sliki: Izobrazba 1984, Izobrazba 1994.)

Leta sholanja

Pri dolochanju skupin za variablo Leta sholanja smo se poskushali priblizhati kategorijam iz variable Izobrazba. Prav tako smo tvorili 6 skupin, in sicer: 1 - manj kot 8 let, 2 - 8 let, 3 - 9 do 11 let, 4 - 12 in 13 let, 5 - 14 in 15 let, 6 - vech kot 15 let sholanja. Ostalih variabel nismo rekodirali.

 

2. Izobrazba 1984 in 1994

Tabela 6 Povprechna izobrazba anketirancev in starshev

 

 

1984
1994
Anketiranec - moshki
2.91
3.18
Anketiranec - zhenska
2.59
2.89
Oche
2.11
2.38
Mati
1.68
1.96

Iz prikazanih podatkov in slik vidimo, da se generacije zelo razlikujejo po izobrazbi. Tu moramo poudariti predvsem dejstvo, da primerjamo izobrazbo starshev in otrok po danashnji klasifikaciji in danashnjih izobrazbenih potrebah in mozhnostih, ki vsekakor niso primerne za ocenjevanje preteklih generacij. Che lahko trdimo, da nekdo z konchano osnovno sholo danes nima nikakrshne izobrazbe, je osem let sholanja samo nekaj generacij nazaj pomenijo zhe dokaj veliko izobrazbo. Gradacija izobrazbe je bila nekoch, predvsem na nizhjih kategorijah, precej vechja, obenem pa delovne in zhivljenjske zahteve po izobrazbi niso bile tako mochne, kot so sedaj. Tako vidimo, da je v generaciji starshev okoli polovica uvrshchena v prvo kategorijo (nedokonchana osnovna shola - osem letna) v letu 1984 moshki (izobrazba ocheta) nekaj manj kot polovico (43%), zhenske (matere) pa nekaj vech (55%). V isti kategoriji pa je le 15% moshkih anketirancev in 23% zhensk.. Tako lahko trdimo, da dolochena stopnja izobrazbe v pretekli generaciji ni pomenila za socialni status posameznika isto, kot to pomeni v sedanji. Zaradi tega lahko primerjamo izobrazbo med generacijami le pogojno. Pri tem uposhtevamo izobrazbo starshev le kot izhodishchno, ne moremo pa je, razen chisto teoretichno, primerjati med generacijami. Med seboj lahko primerjamo le izobrazbo ocheta in matere ter anketiranca in zakonskega partnerja in ugotavljamo, ali se razlike med spoli zmanjshujejo.

Zhe za leto 1994 lahko ugotovimo, da je generacijski izobrazbeni razkorak manjshi. V prvi kategoriji je le she okoli tretjina starshev; spet so seveda moshki bolj izobrazheni kot zhenske. Cheprav je ta razlika manjsha, pa je vseeno opazna tudi pri generaciji anketirancev - tako leta 1984 kot 1994. Analiza variance (naslednji sliki) po spolu nam pokazhe. da obstajajo pomembne razlike v izobrazbi med spoloma. In to tako leta 1984 kot 1994. Slika to razliko tudi vizualno prikazhe. (Tukaj prikazujemo le sliko za leto 1984, leto 1994 od tega ne odstopa.) Medtem ko mediana pri moshkih pade v skupino 3, je le-ta pri zhenskah v skupini 2, pri tem pa je tudi polovice v razredih med 2 in 4 pri moshkih in le med 2 in 3 pri zhenskah.

Ker pa je populacija anketirancev po starosti zelo nehomogena (od 15 do 80 let starosti - kar pomeni, da so starejshi anketiranci iz iste generacije kot starshi mlajshih anketirancev), pa lahko domnevamo, da na tako razlikovanje vpliva predvsem starost. Analiza variance izobrazbe glede na spol pri mlajshih kot 40 let tako ne pokazhe nobenih razlik v izobrazbi med spoloma, in to za oba chasovna preseka. Iz podatkov v naslednji tabeli lahko tudi vidimo, da se razlike v stopnji izobrazbe med zhenskami in moshkimi zmanjshujejo pri mlajshih generacijah. Kazhe, da ni vech razlik v sholanju med spoloma, oziroma da spol ne opredeljuje vech polozhaja posameznika na izobrazbeni stratifikacijski dimenziji. Pri tem pa ne moremo trditi, da teh razlik ni - razlike v celotni populaciji so she velike; so pa le posledica preteklih predsodkov o nepotrebnosti izobrazbe za zhenske.

 
Tabela 7 Povprechna izobrazba mlajshih kot 40 let (shest stopenjska lestvica)
 

 

1984
1994
moshki
3.07
3.05
zhenske
3.38
3.48

 

Nadaljevanje: ZNANJE IN REVSHCHINA, Revija SRP 39/40