Ivo Antich
POEZIJA, KINEMATOGRAFIJA, TELEVIZIJA
- Kino
- Dalech film chloveka zvleche.
- In ko iz mrachne dvorane
- gre, vanj vsakdanjost spet plane,
- da je skoraj presenechen.
- Ure zhdenja sredi gneche -
- je to reshitev iz jeche?
- Zavratnost opijske jame,
- v ustih okus gnile slame.
- Film
- Film je lazh? Ne bo drzhalo.
- Je bolj svetá ogledalo,
- prividnosti eksistence,
- bezhnosti vsake prezence.
- Za prazen nich neznanski trud.
- Flickers and flicks. Shviganje slik.
- Svetlikanje senchnih oblik.
- Mrena. Platno. Slepa jama.
- Luch skoz mrak: pisana krama.
- Vesoljni kich, ki vzbuja stud.
- Tele(chje) sanje
- V shkatli migljajo
- elektronske sanje.
- Gledalec telechje
- bulji vanje.
- Sanja ves trd,
- kot pil bi zhganje.
- Lastne mozhgane
- dal je v pranje.
- Golta podatke,
- svetá divjanje.
- Naposled ve le to,
- da zaspan je.
- Stegne roko,
- ugasne chvekanje.
- Nekje so poklanci.
- Kdo se zmeni zanje?
- Gledalec opravi
- vecherno scanje.
- Potem se topo
- zvrne v spanje.
- Ko zjutraj zbudi se,
- zhe sonchen dan je.
- “She nismo,” si reche,
- “na vrsti za klanje.”
- Zaboj za boj
- (Televizijski konec filmskega mita)
- Tedaj, ko v boj k(r)avboj gré,
- nihche mu na pot ne sme.
- Skozi zaboj v boj stopa,
- v vetru mu opleta jopa.
- V sobo mezhika z ekrana.
- Obraz je maska zorana.
- Tako prihaja v La Mancho.
- V tem zakotju bo obrachun.
- Krokar zhe odpira kljun.
- Gledalec lupi pomarancho.