Revija SRP 17/18

Egist Zagorichnik

 

ZHIVLJENJE ZVOKA

Marec 1990
Radijska igra
OSEBI:
1. shtudentka, se shverca v shtudentskem naselju, nima sreche, ima mlad, skoraj otroshki glas;
2. shtudent, genij; prepushcha se zvoku, ima mehak glas, pomirjujoch, preprichan vase. Shele v drugi polovici igre nekoliko izgublja potrpljenje, vendar ga na koncu spet dobi.

Tiha glasba: nekaj znanega in mirnega. V glasbo se vrine zvok zelo glasnega loputanja z vrati.

1. Oprosti, sosed, zgreshila sem vrata... Nisem hotela... Chisto sem zmeshana danes... CÚlo nadstropje sem falila...
2. Shshshsh... Poslushaj raje...
1. Hej, kaj delash z mano?!
2. No, prav. (glasba izgine, zdolgochasen vzdih)
1. Kako to naredish?
2. Poslushaj, jaz nich ne naredim. Vse je zhe narejeno. Jaz samo naredim tako, da ti chutish, kar slishish... Mislim...
1. Kako to naredish?
2. Preprosto - rechem, da je, in JE.
1. Kaj je?
2. Uuhhh... Ne vem. Vsaka glasba ima svojo moch. Moch, ki jo vsakdo lahko obchuti. Jaz sem ti samo pomagal pri tem...
1. Too much, mislim, kaj bom she vse v shtudentskem naselju dozhivela...
2. Vsa glasba je polna valov energije... Izberem si tak val in pustim, da me nese...
1. To je nemogoche.
2. Kaj je nemogoche?
1. Iz... valove... ammm... glasba... Ne razumem...
2. Saj ti ne slishish tega... Ti ChUTISh to glasbo.
1. Kako si naredil, da sem chutila... Kaj sem sploh chutila?
2. Chutila si glasbo.
1. Slishala, mislish.
2. Ne ne ne ne ne. Glasba je bila komaj slishna. Ko si ti stopila v moj cimer, sem bil ravno na vishku obchutkov in se je preneslo she nate. Ti zvoka ne slishish, ampak chutish...
1. (vzklik zachudenja)
2. Nich nisi slishala, ja? In vseeno si vse zaznala? Chisto razlochno?
1. (pritrdilno) Aha.
2. Fantastichno! Skoraj bi zhe bil obupal. Vsa ta leta glasbe, pa nikoli nisem srechal nikogar, ki bi bil vsaj rahlo sposoben obchutiti zvok, kot ga jaz obchutim. Prosim, ostani, vse ti bom razlozhil, pokazal ti bom vse!
1. Z veseljem! Kam naj sedem?
2. Kar sem, na knjige... Zdaj bom pojachal zvok, da bosh lazhje spremljala. Spoznavaj glasbo in spoznala bosh svoje sposobnosti. (zvok pochasi pride in komad, ki se vrti, je Dystonia invicta iz albuma YUNK: Grafiti; takoj po uvodu, ko komad steche) Predstavljaj si, da letish!
1. Letim!
2. V mislih vidish slike!
1. Letim nad velikim jezerom!... (njen glas je shibak v hrupu)
2. In zdaj si na vrhu gore!... Piha veter! In... (ob spremembi v glasbi) SKOChISh!!!
1. Joojjj, padaaammm!
2. Nich ne padash! Naslanjash se na veter, zdaj te nese! Jadraj! Desno od tebe je drevo v steni. Leti naravnost vanj in z roko zgrabi koshchek veje! (pavza) Letish naprej.
1. Kam?!?
2. V jezero, naravnost v jezero!
1. Aaaaahhh! (pljusk, mehurchki)
2. V vishino, v nebo!
1. (uzhitek) Aaahhh... (glasba se stisha)
2. Tako. Zdaj odpri ochi.
1. Oh!
2. Presenechena?
1. Kako se je znashla ta vejica v moji roki? In moji lasje... Mokri so!
2. Mi zdaj verjamesh?
1. Ampak... Rekel si, da zvok lahko samo...
2. Nich takega nisem rekel. Razlozhil sem ti samo, zakaj chutish to, kar jaz chutim. Nisi me vprashala, che lahko tudi izginem v glasbo.
1. Izginesh v glasbo?
2. Ja. Che je stvar res dobra, ji pustim, da me odnese. Najprej vidim pred sabo samo slike... Mrtve slike. Potem se slike premaknejo, film steche, razumesh?
1. Ja, nekako si predstavljam...
2. Kmalu me potegnejo slike za sabo in sem tam, kjer je glasba... Dozhivljam tisto, kar glasba pripoveduje. Obiskujem neznane kraje, nove svetove...
 
1. O, tudi jaz to kdaj naredim.
2. Ja? Kako?
1. Vzamem trip.
2. Meni pa LSD ni potreben. Jaz imam glasbo. In ne vzamem jaz nje, ampak ona vzame mene.
1. Se ti je kdaj zgodilo, da se nisi vrnil iz glasbe ven?
2. Se ti je kdaj zgodilo, da se nisi vrnila s tripa?
1. Ne, ampak sem slishala, da se lahko od tega celo umre.
2. No, vidish. Tisti, ki so od tega umrli, so ostali na vechnem potovanju. Tudi jaz bom enkrat pustil, da me glasba odnese in ne bom shel vech nazaj.
1. Kdaj pa bo to?
2. Ne vem... Mogoche je to odvisno tudi od tebe.
1. Mene? Zakaj?
2. Zaenkrat je zelo malo ljudi, ki so spoznali, kaj jim lahko glasba prinese. Morda bom tebe nauchil vsega tega, da bosh lahko to uchila druge, potem, ko odidem, razumesh?
1. Ne vem. Hochesh, da postanem... tvoja naslednica?
2. Tako nekako.
1. Prav. Rada imam glasbo. Nikoli si nisem mogla niti predstavljati, da je zmozhna chesa takega...
2. Ne glasba, ti si zmozhna tega.
1. Se zhe uchim... Joooj, pochutim se kot Jonathan Livingstone Galeb!
2. Lepo. Tezhko sem zhe chakal ta dan.
1. Zdi se mi, da sem tudi jaz zhe dolga leta chakala na nekaj takega. Nov zachetek, novo rojstvo...
2. Zdi se mi, da do danes nisi prav vedela, kaj hochesh, a?
1. Vsega sem zhe sita. Rada bi pobegnila, pa ne vem kam...
2. No, prav, da si prishla. Ponujam ti celo vesolje, vech kot samo vesolje.
1. A lahko kar takoj zachneva?
2. Zakaj pa ne?... Katero glasbo imash najraje?
1. Heavy Metal.
2. Uhh... Tezhavna zhenska. Naj ti bo.
1. A bom letela?
2. V glasbi se veliko leta naokoli, to je res... Vse skupaj je nekako tako kot sanje. Skoznje potujesh na nachin, ki ga imash najraje... Che si zhelish leteti, je to chisto tvoja stvar. Torej?
1. Okej! Hochem slishat Metallico!
2. Bog pomagaj... Okej, najnezhnejsho, kar jih poznam... (Metallica: The Call of Ktulu - album Ride the Lightning)
1. Wow! To!!!
2. Spet si visoko na nebu. Mrzel zrak... Zdaj letish chez zalive nekje na Islandu... Rahlo se nagnesh... Spremenish smer... Nizhje... Tik ob gladini morja...
1. Bom sama! Zhe znam! Chisto nizko sem. Lahko bi se dotaknila vodne gladine!
2. No, tako.
1. (ko skladba zachne z vso mochjo) Aaahhh! (hitro tishina) Na pomooochch...
2. Mislim, zhenska nora, kaj mi delash... Zakaj me nisi poslushala naprej? Takrat, ko zachnejo z vso mochjo igrat... Che je v glasbi radikalna sprememba, potem se tudi v filmu vse spremeni. Naenkrat se je prikazala obala...
1. In jaz sem shla z glavo naravnost v nek zid, vem.
2. Vse je bilo v redu. Vse si pokvarila, ko te je ujela panika. Pa kaj, che gresh skozi zid? Zakaj se prepushchash predsodkom in se bojish iti skozi zid? Nich se ti ne bi zgodilo... Glasba je taka, kot je... Nich je ne more spremeniti. Tam je bil zid. Vedno je bil tam zid... In she nekaj. Karkoli pochnesh - che te kaj preseneti, che gre kaj narobe, ne dovoli, da te zgrabi panika. Zdajle si pokvarila cel komad, pa se she zachel ni poshteno.
1. Drugich bom pazila.
2. Greva she enkrat?
1. Ne. Dajva kaj drugega.
2. No, da bosh vedela za drugich. Tokrat je bilo she v redu, ker je to chisto instrumentalni komad. Che bi shel zraven she kak tekst, potem bi se ti lahko she marsikaj zgodilo...
1. Ne razumem. Kaj bi se mi lahko she zgodilo.
2. Pri glasbi si osebno vpletena v dogajanja, ki jih opisuje... Pri Metalu je ogromno tekstov s krvavo vsebino. Od zachetka si samo pasiven opazovalec, potem pa te dogajanje potegne vase, razumesh? Che te ujame panika, unichish vse. Morash se zavedati, da je tisto, kar se trenutno dogaja, vechno. In che bosh v skladbi imela sekiro v roki in z njo hotela presekati koga na dvoje, se temu ne upiraj. To je vse neizogibno. Zato je vazhno, da se najprej znebish vseh predsodkov. Le tako se bosh lahko popolnoma vzhivela v glasbo.
1. Kaj. Bom pa ignorirala tekst, ne bom ga poslushala, pa mi ne bo treba nich takega pocheti.
2. Ni tako. Ti lahko preslishish tekst in ga nochesh razumet. Ampak tvoja podzavest je mochnejsha od tvoje volje. Che imash slab zhelodec, ti od Heavy Metala res priporocham samo instrumentalne komade...
1. Imam eno idejo...
2. Kakshno?
1. Zavrti mi kak ljubezenski komad!
2. Aaa, zhe vem, kaj imash za bregom!
1. Daj kakshnega obupno zaljubljenega...
2. Prav. Ampak prej ti she nekaj povem...
1. Ne, ne, ne, bosh potem.
2. No, prav. Samo, da ne bosh razocharana.
1. Zakaj bi le bila? Mislim, da vem, kaj se bo zgodilo.
2. Pomni, kaj sem ti prej rekel. Nich ne moresh narediti, ne moresh vplivati. (skladba se zachenja, neko vzdihovanje) Uzhivaj... (na koncu) No, kako je bilo?
1. (pohotno) Mmhmmm... Oohhh... Chudovitoo...
2. (kratka pavza) In zdaj?
1. Mislim, tri minute in pol, malo premalo je bilo.
2. No, to je problem s to glasbo. Ena skladba ti ni dovolj, hochesh se she ljubiti, hochesh she in she in she she she she in na koncu postanesh popoln bebec. Saj ne rechem, pashe, ampak biti zvochna nimfomanka ni ravno prijeten nachin zhivljenja. Pri vseh stvareh je tako.
1. Res je. Zhal mi je, ker te nisem hotela poslushati.
2. To je zhe drugich danes.
1. Oprosti... Kaj pa zdaj?
2. Zdaj razumesh glasbo? Razumesh, kakshna moch je v njej?
1. Ja. Zdaj mi sploh ni vech tezhko vklopit se vanjo, poleteti, dozhivljat glasbo.
2. Prav. Osnovo imash. Chesar she ne znash, se bosh sama nauchila...
1. Kaj... Me ne bosh vech uchil?
2. Ne. Zdaj grem... kakor ti pravish, na en trip in me ne bo vech nazaj.
1. Prosim, vzemi me s sabo...
2. Ne morem. Ne smem.
1. Zakaj ne?
2. Ker bosh potem hotela biti z mano, v vechni glasbi. Kdo bo potem ostal na Zemlji in uchil prihodnje rodove?
1. Prosim, ne hodi!
2. Moram. Svojo nalogo sem izpolnil. Tu na Zemlji nimam kaj iskat, toliko lepih svetov je she tam zunaj...
1. Nochem!
2. No, prav. Dovolim ti, da gresh delchek poti z mano. Potem se bosh morala vrniti. Obljubish, da se bosh vrnila?
1. (po krajshi pavzi, tiho) Obljubim.
2. Potem pa pojdiva. (igra kakshna lepa Bachova fuga, she ob zachetnih zvokih) Pridi. Prepusti se toku... Tako, ja...
1. (chez chas) Strah me je! Kam izginjash?
2. Ne boj se. Vrnila se bosh na zemljo.
1. Se bova she kdaj videla?
2. Seveda! Ko bosh nashla novega uchenca in ga vpeljala v najin svet glasbe, me poishchi. Zbogom!
1. (zhalostno) Zbogom... (komad se she nekaj chasa vrti, potem se stisha)