Revija SRP 157/158

Branko J. Hribovshek

 

IMHOTEP MLAJSHI: KAKO SEM ZGRADIL VELIKO PIRAMIDO

DRUGI DEL: NACHELNI NACHRT

 

Piramida: Nachelni nachrt

Piramida je bozhanska, oblikovana po nachelih Tota, uravnotezhena po nachelih Ma’at, podpira naj jo Geb, stremi naj k Nut, obsije naj jo Ra kot Aton v skladu z nacheli Tota in Ma’at, gradijo naj jo ljudje s pomochjo nachel Usira (Oziris) in Eset (Izida), nadzorujejo pa duhovniki Ptaha po vseh navedenih nachelih.

Ta nachela mi je moj uchitelj, veliki duhovnik Hesi-Teute, vsa podrobno pojasnil, obrazlozhil in upravichil. Dobro se spomnim njegovih prvih pojasnil.

Slika 1 kazhe nachela za obliko piramide, pogled na piramido z vzhoda s prerezom po sredini sever-jug in za primerjavo trikotnik plashcha piramide.

 

Sl. 1

 

Za ta nachela so najvazhnejshe vishine Atona opoldne ob najvazhnejshih datumih: letnega obrata, enakonochja in zimskega obrata. Tako je osnovni kot β trikotnika plashcha piramide enak kotu vishine Atona opoldne ob enakonochju, kót roba plashcha γ je enak polovici kota vishine Atona ob letnem obratu. S temi koti je oblika piramide popolnoma dolochena. S tem je tudi dolochen kot α nagiba trikotne strani in je v razmerju s kotom vishine Atona ob zimskem obratu. To je razvidno tudi iz tlorisa piramide (sl. 2).

Sl. 2

 

Stranice piramide morajo biti tochno v smereh neba: sever-jug in vzhod-zahod, osnovna smer je sever-jug. Smeri sonchnega vzhoda Kefrija in sonchnega zahoda Atuma ob zimskem in ob letnem obratu so koti vrha A. Koti vrha B: δ so smer pod kotom vishine Atona ob zimskem obratu, β je smer pod kotom strani piramide, 2*γ je smer pod kotom vishine Atona ob letnem obratu, vsi opoldne in v odnosu na juzhno stranico piramide. Dane so tudi sorazmerne smeri z druge polovice tlorisa. Razvidno je, da smer β deli polovico osnove piramide v tri podobne pravokotne trikotnike, da se smeri δ in vzhoda zimskega obrata ter smer kota α (kota vrha C) in sorazmernica smeri δ in zahoda zimskega obrata sekajo na vzhodni in zahodni stranici piramide.

Razlika kota zimskega obrata vzhod-zahod 151,5° in kota letnega obrata vzhod-zahod 205,2° je 53,70°, polovica je kot 26,85° = 4* 6,71°, kjer 6,71° priblizhno ustreza 90° - 83,32° = 6,68° razliki navpichnice in vishine Atona ob letnem obratu. Tako so koti Kefrija in Atuma ob obratih povezani s kotom vishine Atona ob letnem obratu in z navpichnico. Veliko letno gibanje je tako dano s kotom 26° 51’ in temu ustrezajo koti nagiba klanchin in prehodov ( napr. 26° 31' v skalo osnove).

Polovica kota vishine Atona opoldne 83° 47’ ob letnem obratu je enaka kotu roba piramide γ. Razlika kotov vzhoda ali kotov zahoda obeh obratov 26° 51’ pa je shtirikrat vechja kot razlika kota vishine letnega obrata in navpichnice ter skoraj enaka manjshemu kotu 26° 31’ 1’’ svetega trikotnika 1:2:V5.

Smer δ, kot vishine Atona opoldne ob zimskem obratu 36° 03’, je malo manjshi od kota 36.87° svetega trikotnika 3:4:5, ki je manjshi od kota 38° 20’ pravokotnice na strani piramide; kot α strani piramide je 51° 38’ in je manjshi od kota 53.13° trikotnika 3:4:5, razlika kota obratov 53° 43’ pa je vechja. Vidno je, da sveta pravila niso izpolnjena, temvech le bozhanska ...

 

Op. prevajalca: Kot strani piramide α velja pri vseh piramidologih za kot, ki je izbran za stabilno gradnjo piramide po neuspelih poskusih gradnje idealnih (po svetih nachelih) piramid faraona Sneferja – rdeche in nalomljene. Oblika pa je zanje potem she dolochena z izborom vishine piramide. Kote sem podal v sodobnih merah, stari Egipchani so uporabljali predvsem (ko)tangens – odnos dolzhine katet pravokotnega trikotnika (na primer 3:4:[5]).

 

Tako je oblika piramide dolochena s svetimi polozhaji Atona opoldne, v soglasju s pravili Raja, ob letnem sonchnem obratu in ob enakonochju. Vsa razmerja piramide so taka, da ustrezajo mogochnemu faraonu, njegovi mochi in velichini, odsevati pa morajo tudi bozhanska razmerja.

Piramida ima shtiri strani – sever, vzhod, jug in zahod, tako je 4 sveto shtevilo, ki mora biti uposhtevano. Razmerja velikosti pa so pri zhe dani obliki s to shtevilko tudi samodejno podana. Obseg osnove piramide je 4 * 44 pri vishini 4 * (4+3) = 28, kjer je uposhtevano shtevilo 3 za trikotno obliko strani celotnega plashcha shtirih strani. Kraljevska razmerja pa so dana z desetkratnim mnozhiteljem teh vrednosti v kraljevskih kubitih – stranica osnove 440, vishina 280 kraljevskih kubitov. Tako je z vsemi merami dolochena tudi velikost piramide.

 

Ustroj

Veliki duhovnik Imhotep je nachrtoval piramido bolj v smislu templja, ki naj bo viden zhe iz daljave in ne bo kot ostali templji, ki so zgradbe z zhrtveniki, sobanami, hodniki in dvorishchi. Kot tempelj bi piramida imela ob sebi stalno duhovnishtvo, ki bi kot v vseh templjih izvrshevalo bogosluzhje in sprejemalo vernike ter njihove darove in zhrtvene daritve. Zato je Imhotep predvidel pod piramido le eno sobano kot pogrebni prostor za faraona, ker piramide, ki je pod duhovnishkim nadzorom, po njegovem nihche ne more oropati.

To je bilo zame prevech lahkoverno, pa tudi chasi so se spremenili, zato sem nachrt priredil po lastnem preudarku. Tako je ta piramida postala Velika piramida.

Che bi bil mogochni Kufu res pokopan v Veliki piramidi, sedaj ne bi opisoval njenega ustroja, saj ne bi hotel za seboj pustiti nikakrshnega opisa, ki bi morebitnim roparjem olajsheval podvig.

V resnici je veliki duhovnik Imhotep piramido nachrtoval v skladu s sonchnim gibanjem, z Atonom in Rajem, ne pa po svetih pravilih likov. Zakaj?

Kot sem zhe omenil, iz delovanja Ptaha sledi nachelo Raja, ki upravlja gibanje Atona in omogocha zhivljenje. Faraonova dolzhnost je, da s svojim vladarskim delovanjem prav tako skrbi za pogoje zhivljenja. Zato mora biti piramida tudi prispodoba nashega sveta in zhivljenja, nas samih in nashega faraona, saj kot taka omogocha pokopanemu faraonu in vsem nam vstajenje po smrti ob konchni zdruzhitvi s Ptahom. Piramida mora zato biti zgrajena v skladu z bozhanskimi pravili gibanja Atona, ki pa niso sveta, niso popolna, temvech se popolnim le priblizhujejo.

Tako je veliki duhovnik Imhotep dolochil polozhaj, usmerjenost in obliko piramide po omenjenih pravilih. Moja dolzhnost pa je bila dopolniti nachrt notranjega ustroja, velikosti in izvedbe gradnje.

Sledech temu, sem predvidel dve sobani – eno kot faraonovo pochivalishche, drugo kot zakladnico za njegov Ka in njegovo imetje. Ocenil sem, da je v predvideno kraljevo sobano najlazhje vlomiti iz vrha piramide, zato sem ustroj sobane temu primerno prilagodil. Dostopi do soban so med gradnjo seveda popolnoma razvidni, zato bodo zashchite uchinkovite le nekoch v prihodnosti, ko nihche vech ne bo poznal ustroja piramide.

Sklenil sem, da bodo dostopi uporabni kot klanchine za prevoz kamnitih klad, pa tudi kot drsne klanchine za protiutezhi pri gradnji piramide. Zato so klanchine znotraj piramide in ne zunaj nje. To omogocha in upravichi trdno gradnjo klanchin, ki jih po konchani gradnji ni potrebno razgraditi, marvech se jih ohrani kot del ustroja, saj so zgrajene iz klad, ki so po njih privlechene. V ta namen je morala biti klanchina v kraljevo sobano posebej prirejena v zgornjem delu, ker je bilo treba po njej pripeljati in namestiti velike, tezhke granitne klade. Zhe zgrajeni deli zunanjih strani piramide pa so prav tako lahko uporabni kot klanchine na katerem koli mestu, saj jih ne pokrivajo zachasne in nepremichne zunanje klanchine.

Naklon klanchin sem dolochil po svetih merah trikotnika 1:2:V5 ~ 26° 31’, ki ustreza kotu razlike vzhoda ali pa kotov zahoda sonca ob obeh sonchnih obratih ~26° 51’; tako kot Aton potuje skoz leto, naj bo to bozhanska povezava s prehodi v piramidi.

Tudi notranji ustroj piramide mora postati prispodoba ostalih bozhanskih nachel, to je bogov Tefnuta ali Vlage, Shu ali Zraka, Geb ali Zemlje, Nut ali Neba ter njihovih bozhanskih potomcev.

Tefnut in Shu sta Bistvi, spremenljivi, neoprijemljivi, vechno v gibanju, obstojechi pred gradnjo, med njo in po njej, njuni prispodobi sta zmeraj okrog piramide in v njej, s svojimi lastnostmi vode in zraka sploh omogochata gradnjo. Tako gradnja piramide kot piramida s svojo okolico je samoumevno njuna prispodoba.

Prispodoba Geba so kamnite klade in skala, na kateri naj stoji piramida, ki stremi k Nut, k nebu. Znachilnost Geba in Nut v ustroju piramide so bozhanske smeri: najprej smer k popku Nut, okoli katerega se vrtijo zvezde, na to je pravokotna smer Geba kot vodnica za voznika Atona Herua, ter smer, ki povezuje oba kot navpichnica. Ta povezuje njune potomce Usira, Eset, Nebtet in Seshet. Vse pa naj povezujejo smeri svetih trikotnikov 3:4:5 in 1:2:V5, dane z njihovimi koti na bozhanske smeri.

Glavne enote notranjega ustroja kot faraonovega groba so kraljeva sobana, zakladnichna sobana, prazna sobana, prehodi v piramido in v sobane ter prehodi med njimi. Seveda ima lahko posamezen prehod vech namenov, med najvazhnejshimi pa so klanchine za dostavo kamnitih klad in vodila za vlechne vrvi. Tako je kraljeva sobana prispodoba Usira, saj bo v njej prichakal vstajenje faraon, njegov potomec po Heruju in predstavnik bozhje volje tostran, zakladnica pa je prispodoba Eset, zveste Usirove druzhice, zashchitnice doma, reshiteljice in bozhanske porodnice, kot je to dolzhnost kraljice. Prazna sobana je prispodoba premaganega Sesheta in je vsemu ostalemu podrejena. Prehodi in klanchine so v svetih smereh na bozhanske smeri: prehod in klanchina v Seshetovo sobano, prehod in klanchina v zakladnico, prehod in klanchina v veliko sobano, vse povezano med seboj kot prispodobe poti v sestavi Usirovega telesa, Esetinega napora in pomochi Nebtet pri teh dogajanjih.

Lego teh enot ustroja sem nachrtoval pri glavnem severno-juzhnem preseku piramide, toda odmaknjeno iz bozhanskih in dostavnih razlogov, da jih bo tezhje najti. Vsak pripomochek na tej legi znotraj in zunaj piramide je lahko sluzhil svojemu namenu do zakljuchka del, do vrha piramide. Gradnja kraljeve sobane je nachrtovana z granitnimi bloki, mnogo vechjimi in tezhjimi kot apnenchasti bloki telesa piramide. Tako so morali biti prirejeni tudi prehodi in klanchine za dostavo teh klad, posebej she za predvidene protiutezhi. Njena lega ne more biti v sredini iz bozhanskih pa tudi gradbenih razlogov. Namrech, nahajala bi se nad zakladnico in njena tezha bi dodatno obremenila zakladnichni ustroj, ki tega ne bi vzdrzhal. Odsevati mora tudi nepopolnost, saj Usir nikdar ni povsem ozhivel, njegovo zhivljenjska sila je bila iz mochi Eset, polozhaj najvishjega pa mora imeti kot vladar. Zakladnica, sobana Eset, je v sredini piramide, vendar pa nizhje kot kraljeva. Eset je vir zhivljenja in blagostanja iz Geba, ki mu je najblizhje. Kot zhe recheno, je Seshetova sobana nereda v podzemlju, nad njo je vsa tezha bozhanske piramide.

Polozhaji vseh enot izhajajo iz bozhanskih in svetih smeri, prav tako njihove razsezhnosti, pogojene z gradbenimi pogoji, ki dolochajo velikost in polozhaj granitnih klad.

 

Op. prevajalca: Slika 3 kazhe presek piramide, polozhaj in ustroj enot, bozhanske in svete smeri, ki jih dolochajo Geb – ekvator, Nut – severnica, Usir in Eset – jug zgoraj in sever spodaj – ekliptika. Presek je po modernem znanju ustroja, smeri pa so vneshene po nachelih Imhotepovega opisa. Tochnost je seveda v sliki omejena na debelino chrte, kar je vchasih znatno, v velikosti centimetrov ali celo decimetra, odstopanje v sechishchih chrt, ki dolochajo lego in velikosti enot. Ne vem, koliko so »piramidologi« to zhe ugotovili; che pa so, to potrjuje nachrtovanje Imhotepa mlajshega. Sicer pa polozhaj zakladnice vzbuja sum, da jo je bil nachrtoval zhe Imhotep starejshi, da je bila zhe deloma pripravljena za gradnjo kot glavna grobna sobana, zato sedanje velike sobane ni bilo vech mogoche postaviti v sredino zaradi preobremenitve ustroja zakladnice.

 

Sl. 3

 

Tot mi je pripovedoval dalje:

Veliki vezirji in drugi veliki duhovniki faraona Djoserja so hoteli v njegovo slavo zgraditi popolno piramido, a so ugotovili, da ne ena ne druga ne bosta zgrajeni v chasu obichajne zhivljenjske dobe, kot sem zhe omenil. Faraon Snefer pa je hotel nadaljevati z gradnjo popolne piramide in kakor vesh, mu ni uspelo, ker ni uposhteval Ptahove volje. Ne samo, da ni njegov veliki vezir mogel izpolniti popolne mere, gradbene tezhave so preprechile uspeshen zakljuchek zhe zachetega. Faraon Snefer je zato pokopan po odloku velikih duhovnikov na nekem skrivnem mestu in ne v eni svojih piramid, ker te niso po bozhji volji.

Po razsezhnostih iz teh pravil ustroja sem dolochil velikosti in obliko granitnih in apnenchevih klad za sobane, za klanchine in za protiutezhi. Najvechji izziv ustroja je bilo nachrtovanje gradnje velike klanchine in velikega prehoda, saj je ustroj zahteval veliko kolichino klad enakih razsezhnosti, gradnja pa najbolj zapleten postopek zaradi polozhaja, naklonov, uravnotezhenosti tako pri dostavi kakor pri postavljanju in zasidranju. Sam ustroj velikega prehoda ni zapleten, posebnosti so samo na spodnjem severnem delu, ki prevzema velik del obremenitev, ter zgornjega sloja, ki preprechuje drsenje klad navzdol z utori pod kotom na naklon klanchine. Gradnja mora biti izmenichna s sosedno vgradnjo slojev klad v telo piramide. Zaradi vloge pri gradnji je veliki prehod pravzaprav najvechji del notranjega ustroja. Velika klanchina pa je she posebej nachrtovana kot del, katerega naloga je dostava tezhkih kamnitih klad za kraljevo sobano in za lasten ustroj. Pri dostavi, pri premiku tezhkih kamnitih klad so bili posebna nadloga premiki korakoma, ker imajo dvigala kratko pot vleke. To je posebej neugodno, ker mora biti med premiki tovor na klanchini zavrt, da ne bi zdrsnil nazaj, pri vsakem premiku pa je potrebno premagati she zachetno trenje, silo lepenja. Zato sem predvidel na klanchini posebej prirejene drsne povrshine za veliko protiutezh z mozhnostjo enostavnih, enako razmaknjenih zavor vzdolzh klanchine.

Glavni obris potrebnih postopkov sem opisal na drugem mestu.

Ustroj in mere velike sobane kot tudi zakladnice niso zapletene, ampak so nachrtovane v skladu z bozhanskimi pravili. Najprej morajo biti izdelane v zelo pomanjshani obliki, da bo nato konchna izdelava klad za njihov ustroj bolj tochna, njihova oblika in konchni polozhaj v ustroju pa preverjena. Predvidel sem po dva para posebnih jashkov iz obeh soban, priblizhno v ravnini preseka piramide do povrshine v gradnji. Ti bodo sluzhili za vodenje vlechnih vrvi, sobane pa za mesta preveza vrvi v potrebno povezavo. Tudi smeri teh jashkov sledijo bozhanskim pravilom. Ob koncu gradnje bomo zaprli dostop do soban tako, da bomo sprozhili zaporne klade z vrvmi skozi jashke.

 

Op. prevajalca: Nachrti soban in velike klanchine se niso nahajali v svezhnju spisov. Uporabil sem danashnja spoznanja o njihovem ustroju za pojasnilo Imhotepovih navodil.

 

Kraljevo sobano sem sklenil posebej zashchititi, saj je najlazhje dosegljiva z vrha piramide. Namrech, vsak plenilec bi lahko preprosto razgradil vrh, ker tu ne bi imel tezhav z odstranjevanjem klad, ki bi jih sicer pri preboju kje drugje moral izklesati. Zato sem predvidel nekaj granitnih streshnih slojev, ker bi bilo granitne klade tezhko odstraniti zaradi velikosti in tezhe, nich manj pa tudi odklesati, torej bi bile nato she vedno nova ovira. Med sloji bodo ostali manjshi razmiki, saj bodo klade po zgornji povrshini – razen delov, potrebnih obdelave za sestavo – ostale neobdelane, to pa otezhuje tako odstranitev kot preboj in zahteva she dodatno delo z odstranjevanjem neposredne klade v telesu piramide. Vsak preboj od strani v veliko sobano bo zaradi tezhe nakopichenih klad usoden za storilca, saj te niso tako povezane s telesom piramide, da bi jih popolnoma utrdila, zato bo sledilo urushenje strehe.

 

Prehodi

Spodnja sobana, Seshetova, je bila, enako kot prehod, izklesana iz skalne podlage she v chasu prvega velikega duhovnika Imhotepa, preden je bila ravnica pripravljena za gradnjo. Seveda je to razumljivo, saj je bila le manjsha piramida bozhanskih oblik nachrtovana kot tempelj in grob za faraona.

Pravzaprav sta bila predvidena dva sestopajocha prehoda, eden proti severu in drugi iz sobane sorazmerno proti jugu; slednjega so zacheli graditi, ker pa so gradnjo opustili, ga tudi niso konchali. Zachetek izdelanega prehoda na povrshini pa pricha o velikosti prvotno nachrtovane piramide. Spushcha se pod kotom ~26° 31' v skladu s svetimi razmerji trikotnika 1:2:V5. Sklenil sem ga uporabljati kot klanchino za protiutezh pri vleki klad do gradbishcha.

Z gradnjo slojev klad ta prehod nachrtujemo podaljshati in povezati z nachrtovanim vzpenjajochim se prehodom in tako tudi z nachrtovano veliko klanchino, na prehodu med obema pa she vodoravni prehod do zakladnichne sobane.

Povrshino sten prehoda v skali bomo preverili z zharki Atona, jih zbrusili in zgladili stene in drsne povrshine, spodnjo sobano pa delno razshirili in dopolnili z jashkom v globino skale, tako da se tekochina maziva protiutezhi ne bo nabirala v sobani in motila tam zaposleno posadko, ki bo skrbela za prevezovanje, za mazanje, zaviranje in sproshchanje protiutezhi.

Vzpenjajochi se prehod mora biti zaradi povezave z veliko klanchino zgrajen z najvechjo mozhno tochnostjo, zlasti ker je nachrtovano, da bo po faraonovem pogrebu zamashen z granitnimi kladami, ki zato morajo natanchno tesniti prehod.

 

Sl. 4

 

Slika 4: Da bi dosegli zazheleno tochnost in mere, bomo izdelali posebne klade A z odprtinami razmer prehoda B in pod kotom nagiba prehoda. K tem she klade, brushene pod kotom prehoda C in D, toda s stranske in pravokotne smeri na polozhaj v steni prehoda rahlo klinasto obrushene, tako da bodo klade z odprtino, ki morajo biti postavljene navpichno, z vseh strani podprte, klinasta oblika pa omogocha dosechi natanchno usmerjenost in utrjenost polozhaja, kjer so sile vzdolzh prehoda prenesene na strani v telo piramide, ki tako utrdi celoten prehod. Pri tem se morajo klade tako prekrivati, da niso nikjer stiki med njim takshni, da bi se raztezali chez eno dolzhino klade. Celoten ustroj prehoda morajo kamnoseki preveriti pri izdelavi teh klad s sestavljanjem v kamnolomu pred dostavo in vgraditvijo. Pri gradnji naj bodo dovoljeni samo malenkostni popravki. Vsaka klada mora imeti zhe vnaprej znan dolochen polozhaj.

Pokonchne klade z odprtino naj bodo vgrajene v predpisanih razmikih.

 

Veliki prehod

Posebno pozornost bo potrebno posvetiti gradnji velikega prehoda. Najprej je treba pod danim kotom od vzpenjajochega se prehoda utrditi podlago z ustrojem pravilnega stopnishcha, tako da bo konchna tezha enakomerno razporejena. Nato bo potrebno v stopnice polozhiti predbrushene klade – tako kot prej pri prehodu - in jih dokonchno tochno izbrusiti pod zahtevanim kotom, to preveriti z vodno tehtnico, medsebojni polozhaj pa s svetlobnimi zharki vzdolzh nagiba. SHele nato bodo polozhene prej izbrushene klade za podlago, za klanchine in nato za klade polichastega ustroja. Ta bo grajen od spodaj navzgor, izmenichno s sloji klad v telesu piramide, utrjeno pa bo s posebnim ustrojem pri vrhu vzpenjajochega se prehoda. Odvech je posebej pripomniti, da morajo biti klade telesa piramide tako utrjene in urevnotezhene, da ne pritiskajo s strani na stene prehoda, torej morajo biti postavljene, preden bo polozhena ustrezna klada prehoda.

 

Sl. 5

 

Op. prevajalca: Slika 5 kazhe ustroj velikega prehoda po ugotovitvah raziskovalcev, dopolnjen z opisom Imhotepovega gradbenega nachrtovanja (mere teh delov v risbi so nesorazmerne z merjenimi deli klanchine).

Seveda pa je tukaj razvidna gradnja le nachelno (sl. 5). Na surove klade 1 bodo polozhene stopnichasto izklesane klade 2, ki so z dodatnim brushenjem zglajene tochno pod zahtevanim kotom, to pa bo preverjeno z vodnimi tehtnicami. Shele nanje bodo polozhene klade klanchin 3, nato pa ostale. S 4 je oznachen utor za namestitev zachasne strehe, ki med nadaljevanjem gradnje shchiti klanchine pred peskom in ostalim padajochim materialom iz zgornjih klad, ker bo streha klanchine postavljena nazadnje.

Veliki prehod bo grajen s polichastimi stenami, z odmiki klad v navpichni smeri, zakljuchen pa s kladami 5 povprek, polozhenimi v zobchaste utore pod kotom na naklon klanchine, tako da ne zdrsnejo navzdol, pritisk pa prenashajo samo na zgornje vzdolzhne klade polichastega ustroja. Na te povprechne klade, ki tvorijo streho klanchine, naj bi pritiskala vsa tezha zgornjega telesa piramide. Tako bo ustroj prehoda trden in uravnotezhen, sicer bi bil prevech obremenjen.

Tudi pri veliki klanchini moramo nad njo zgraditi tak ustroj, ki bo omogochal silo tezhe zgornjega telesa piramide odkloniti v njen polni stranski del. V stopnichasto izklesane klade 6 bo segal sloj, ki bo to omogochil. Prenos sile bo s sloji klad 7, ki bodo med seboj vpete v vodoravni – poprechni – legi tako kot so navpichne sile tezhe v polichastih stenah piramide. Za tak ustroj z zamikom med kladami, ki she dodatno zmanjsha tezho sloja, bo potrebno natanchno izdelati klade enakih raszezhnosti z rahlo klinasto obliko, pravokotno na sloj (sl. 6). Nekaj takih, gotovo samonosnih slojev nad klanchino razbremeni klanchino njene tezhe in tezhe zgornjih slojev. Seveda pa morajo biti dobro vpeti v telo piramide, dovolj oddaljeni od povrshine, da preostalo telo iznichi njihovo notranjo napetost. Sila na sloj je tako prenesena na vse strani v ravnini sloja. Stropa klanchine pa seveda ne moremo zgraditi na ta nachin, saj bi ta ustroj zahteval she posebej izdelane klade, ki bi morale iznichiti she sile vzdolzh klanchine, kar bi zahtevalo prevech chasa in naporov zaradi posebnih gradbenih tezhav.

 

Sl. 6

Op. prevajalca: Sile se v prednapetem sloju iznichijo. Tak ustroj slojev zahteva dve velikosti enako brushenih klad.

Posebno skrb bo treba posvetiti drsnima klanchinama v velikem prehodu. Po njiju bo drsela na posebnem nosilcu protiutezh, ki jo bomo po pogrebu uporabili za zaporo vzpenjajochega se prehoda. Del klad klanchine in vse granitne klade kraljeve sobane bodo dostavljene s pomochjo te protiutezhi. Zaradi tega morata biti obe klanchini najskrbneje brusheni in popolnoma usklajeni. Prehod med njima bo konchna klanchina zapore, zato se protiutezh nikakor ne sme tam nahajati pred koncem gradnje, da se ne bi pomotoma sprostila in zaprla dostop med gradnjo. Zato je potreben zhe omenjeni nosilec, ki bo drsel samo po klanchinah nad prehodom. Tako prehod omogocha tudi dostop po celotni dolzhini klanchine, ne da bi se delavec izpostavljal nevarnosti pri prehodu protiutezhi.

Protiutezh z nosilcem ne sme v nobenem primeru nenachrtovano zdrseti ali pa se zagozditi. Njeno gibanje mora biti pri dvigu kakor tudi pri spustu strogo nadzorovano. V nobenem trenutku se ne sme protiutezh samostojno premikati. Zato sem predvidel na obeh klanchinah vrsto utorov, vzporednih in skladnih ter medsebojno enako oddaljenih na obeh straneh vzdolzh stene klanchine. V utore bo mozhno vlozhiti kamnite zatiche, ki bodo utrdili polozhaje protiutezhi na dolochenih mestih klanchin. Pri vsakem utoru, z izjemo zachetnih, ki so konchni polozhaji protiutezhi, naj bo v steni vdolbina za shranjevanje zaticha. Utori naj bodo izmenoma daljshi in krajshi, razdalja med sosednjima pa naj bo v skladu s korakom dvigala. Slika 7 kazhe nachelo gibanja protiutezhi pri dvigu.

 

Sl. 7

 

Op. prevajalca: Slika 7 – Zgoraj je sploshni pogled na klanchini z nosilcem v razlichnih zaporednih polozhajih, spodaj pa so izdvojeni pogledi primerov od A do D. V polozhaju A je gibanje nosilca ustavljeno z zatichema v paru daljshih utorov 2, par krajshih utorov 3 pa je pripravljen za sprejem zaticha. V polozhaju B se je nosilec rahlo spustil, tako da ga drzhita zaticha v paru utorov 3, zaticha v paru utorov 2 pa sta razbremenjena in odstranjena iz utorov. Nato povleche dvigalo nosilec v polozhaj C, kjer je nosilec zaustavljen z zatichema v paru utorov 3, v par daljshih utorov 4 pa sta nato vstavljena zaticha, ki ju v polozhaju D z rahlim spustom nosilec obremeni, razbremeni pa zaticha v paru utorov 3. Tadva zaticha sta nato odstranjena in nosilec lahko potegne dvigalo naprej v polozhaj E, nato pa se vse enako ponovi. G pogled v veliki prehod, H izsek preseka velikega prehoda, utor z vdolbino. Po danashnjih podatkih nesorazmerno.

Piramidologi pripisujejo utorom in vdolbinam velike klanchine posebno versko, neznano in globoko skrivnostno vlogo, kar pochno z veliko domishljije brez smiselne razlage za uporabo pri gradnji.

 

Zatichi pri kratkih utorih se utorom tesno prilegajo, zatichi pri daljshih utorih pa so krajshi od utora in zato lahko delno drsijo vzdolzh njega. To omogocha pare zatichev izmenoma obremeniti in razbremeniti pri vstavitvi v utor ali pa pri odstranitvi iz njega med dvigom nosilca po korakih, omogocha pa tudi prilagoditev razsezhnosti mozhnih razlichnih nosilcev.

 

Vodovod

Sklenil sem uporabiti tudi silo vode iz Nila, da bi gradnja potekala hitreje z manjshim shtevilom ljudi in zhivali. Od dolochenega shtevila ljudi dalje se namrech sila nich vech ne zvishuje, ker so delujochi sami sebi napoti ali pa morajo biti razporejeni na razdaljah, prevelikih za uchinkovito delo. Tudi dolzhine vrvi, na primer pri vleki, so tedaj prevelike in se vsak nateg izgubi z elastichnostjo.

Velika ovira pa je visok polozhaj gradbishcha glede na vishino Nilovih voda, ki tudi pri najmochnejshih povodnjih she zdalech ne dosezhejo ravnice, na kateri smo nameravali graditi piramido. Zato sem dolochil, da si bomo vodo priskrbeli na dva nachina – v neposredni blizhini iz kanala, v umetna jezera pod ravnico. V ta jezera smo lahko napolnili le toliko vode, kolikor zagotavlja najnujnejsho kolichino v sushni dobi. Ta kolichina je morala biti vedno omejena, ker smo uporabljali zapornice, da si zagotovimo silo toka in pretoka v zbiralno jezero.

Na vishini ravnice smo predvideli jezero, napajano s kanalom, pravzaprav z vodovodom, ki pa bi bil precej dolg in bi njegova gradnja zahtevala veliko delovne sile in chasa. Najprej smo preuchili mozhnost, da bi gradili kanal od Siuta do gradbishcha. Vodo je bilo namrech treba zajeti chim vishje na Nilu, tako da bi bil vodni padec dovolj velik za potrebno kolichino vode na vishini ravnice gradbishcha, ni pa bilo potrebe, da bi bil ploven. Veliki vezir, odgovoren za vode, temu ni ugovarjal, saj sem nu pojasnil, da bo lahko kanal uporabljal tudi za namakanje polj dalech od Nila na zahodu, ker so bili tam namakalni kanali zhe tako globoki, da so stalno potrebovali shadufe. Tako je dodelil precej delovne sile za izkop na zachetku, nato pa za zidavo in izkop vodne struge po pobochjih zahodnih bregov. Ta struga se je navidezno, gledano z Nila, stalno vzpenjala. Vendar pa se je pokazalo, da je padec vode premajhen za dovolj pretoka vode in gradnja za zadostno kolichino zahtevna, draga in dolga. Vprashljivo je tudi bilo, kolikshen vodni padec bi bil konchno sploh lahko uporaben.

Zato smo sklenili, da uporabimo kanal pri Shedetu, ki vodi od Nila do Usirovega jezera v nizhavju. Za to mozhnost je bil moj uchitelj Hesi-Teute zhe od vsega zachetka, veliki vezir vodá pa ne, in verjetno je tudi Imhotep o tem premishljeval. Ta kanal smo poglobili, da je postal ploven za prevoz klad od tamkajshnjega kamnoloma in da smo obenem povechali pretok vode.

Z vodovodom od tam smo tudi zvishali vishinsko razdaljo gradbishcha do vodne gladine za najmanj chetrtino, dolzhino vodovoda pa v primeru z siutskim kanalom skrajshali za desetkrat. Sila deroche vode iz te chetrtine vishine je bila to, kar smo obichajno lahko uporabili za dvig vode na vishino gradbishcha. Zato smo tudi na njem zgradili zapornice, ki so omogochile najboljshi izkoristek vodne sile in dovolile velik padec vode na kratki razdalji. Zgornji kanal, pravzaprav vodovod, saj she zdalech ni bil ploven, pa smo gradili od Gize proti jugu, torej navzgor glede na Nil. Ravnica piramide je ca. 80 kubitov (40m) nad Nilom v Gizi, tako da je potrebna vishina dviga vode najmanj 100 kubitov (50 m) v oddaljenosti ca. 3,5 iterov (~36km) od gradbishcha. Voda je seveda stalno tekla, tako se je jezero nenehno polnilo in se napolnilo chez noch. Dokler je bil ta vodovod v uporabi, je bila pri njem posebna posadka, ki je chistila in pazila, da ga ne zasipa pesek.

Za dvig vode smo uporabljali dvigalo, ki smo ga posneli po vzoru vodnih koles na vzhodnih rekah (Evfrat in Tigris, verjetno po Hesi-Teutu – op. prev.). Vodna kolesa namrech poganja vodni tok s pomochjo vesel, menovanih lopatice, ki se nahajajo na obodu kolesa, to kolo pa vrti drugo kolo, ki ima na obodu pritrjene posode, ki spodaj zajemajo vodo in jo zgoraj izlivajo v korito. Vodnega kolesa s potrebnim premerom ni mogoche zgraditi, zato sem sklenil uporabiti vrv s posodami za vodo, pritrjenimi na vrvi kakor okraski na ogrlici, s podobnimi razmiki kot pri vrvni lestvi. Vrvi naj bi tekle med dvema kolesoma: eno ob vodi na pogon z lopaticami, drugo na zahtevani vishini, kjer bi se praznile posode.

Zgradili smo nekaj razlichic, spreminjali smo kolichine vode in oddaljenosti posod, da smo dosegli najboljshi izkoristek ob razlichnih vodnih pretokih med poplavami Nila. Danes vsega tega ni vech, ker bi bilo brez vsakega namena. Piramide so zgrajene, poljedelstvo na planoti ni mozhno, ker polja takoj zasipa pesek. Tu in tam je she viden kak ostanek iz peska.

 

Sl. 8

 

Slika 8: A kazhe vodni tok 1, ki poganja spodnje vodno kolo 2 in polni posode 3, ki jih ogrlichna naveza dviguje do zgornjega kolesa 4, kjer se pri 5 izpraznijo v korito zgornjega vodovoda. B kazhe nachelno delovanje vzvoda za nagib posode 6 pri izlivu, C pa kazhe nachelni ustroj drzhala 7 vodne posode. Ta je z naslednjim drzhalom povezana z vrvnima zankama 8, s predhodnim drzhalom pa z zankama 9. Take zanke so napete med osmi 10 vseh drzhal. Osi 10 se pri drzhalih, dokler so na kolesih, nahajajo v utorih lopatic 11, paroma pritrjenih na kolesih. Utori prenashajo silo obrata koles chez osi na vrvne zanke, na osi pa se nahaja she vzvod 12, ki nagne posodo za izliv, kakor to kazhe B6. Vodne posode so keramichne, konichaste, take je preprosto izdelati, zamenjati in pritrditi, vrvne zanke pa se sestojijo iz vechkrat ovite vrvi, kar zagotavlja vechjo nosilno moch, preprosto in vedno enako izdelavo, hitro popravilo ali zamenjavo ob okvari ali izrabi kjerkoli na ogrlici. Celotni ustroj omogocha skoraj poljubno dolzhino ogrlice, tako da so vsa dvigala enako grajena, ker so iz enakih delov. To omogocha tudi hitro prirediti dvigalo pri raznih vishinah vode ob povodnjih. Seveda so tako posode kot tudi ostali deli drzhala po mozhnosti chim lazhji, toda dovolj trdni, da omogochajo hiter dvig chim vechje kolichine vode.

Polozhaja piramide ne bom posebej opisoval, saj je vsakomur dobro razviden.

 

Op. prevajalca: Tukaj sem dodal sliko (9) danashnjega stanja na ravnici piramid pri Gizi. Posebej so oznacheni Velika pitamida, kamnolomi in vodne poti.

 

Sl. 9

 

Vodna dvigala

Prevoz, premik in dvig kamnitih klad so bili doslej dosezheni s cholni, s chloveshko in zhivalsko silo, s sanmi in z vzvodi – iz drogov z osmi in protiutezhmi. To je vsekakor res izvedljivo, vendar ostaja vprashanje, koliko chasa in ljudi bi bilo potrebno za celotno gradnjo, posebno pri izrednih tezhah in velikostih klad.

Potrebna mnozhica delavcev bi bila zaradi gostote in omejenega prostora na gradbishchu sama sebi v napoto, temu pa se skushamo izogniti s predvideno vodno silo, kolikor je to mozhno. Zgrajena sta bila zhe plovni kanal do vznozhja piramide in pristanishche tik ob kamnolomu. Do vznozhja ravnice s piramido smo prevazhali klade z ladjami ali cholni; vse to je razvidno in samoumevno, pa se s tem ne bom zadrzheval.

Vodo na ravnici gradbishcha sem predvidel predvsem za naprave za premik in dvig kamnitih klad. Za razlichne tezhe tovora sem dal zgraditi razlichna dvigala. Najenostavnejsha vodna dvigala, ki smo jih lahko uporabili neposredno za dvig iz dostave na ravnico, so bila preproste posode, ki jih je bilo mozhno napolniti z dovolj vode, da je bila posoda protiutezh in je pri spustu z ravnice dvignila tovor (kakor pri peshchenih dvigalih, sl. 10).

Sl. 10

 

V zgornjem polozhaju A posodo polnimo z vodo 1; ko je dovolj tezhka, se spusti in povleche tovor z vrvjo, v spodnjem polozhaju B pa jo z izpustom vode 2, 3 razbremenimo za ponovni dvig.

Za vechje tezhe je naslednji ustroj (sl. 11). Protiutezh se nahaja v vodnem jashku, tako da skoraj plava, vleka ali sprostitev pa sta odvisni od kolichine vode. Lazhje je tovor dvigniti z vzgonom v vodi, ko pa se jashek izprazni, je njegova tezha polna vlechna sila. Vleka tovora je v poljubni smeri, ki je dolochena z vrvjo, vodeno chez ustrezne valje.

 

Sl. 11

 

Vlechno razdaljo in v primeru premajhnih kolichin vode tudi manjsho silo, potrebno za dvig plovca, kakor tudi vechji izkoristek vode bo mozhno dosechi z ustrojem, prikazanim na sliki 12. En sam jashek, ki bi bil dovolj globok, je namrech zelo tezhko tesniti, chistiti in kakorkoli vzdrzhevati. Slika kazhe dvoje dvigal z boljshim izkoristkom vode in s spremenljivo tezho protiutezhi.

 

Sl. 12

 

V zgornjem dvigalu A je protiutezh dosegla najnizhji polozhaj, dotok vode 1 je zaprt in tovor je prenesen na dvigalo B. Iz dvigala A odteka voda 2 tako iz vodnjaka kot iz protiutezhne posode v dvigalo B 3, kjer protiutezhno posodo dvigne vzgon v zgornji polozhaj, tam pa jo zachne polniti voda. Tako se plovec zachne potapljati, na tovor pa zachne delovati vlechna sila. Pri polnem plovcu se zachne prazniti jashek 4, kar povzrochi dodatno premikanje plovca navzdol. Vlechna sila ostane enaka, dokler plovec ne dosezhe dna, kjer se sila brez premika povechuje do polne tezhe plovca. Posoda je nato razbremenjena in protiutezhna voda izpraznjena, kot to kazhe C 5. V vodnjak A ponovno teche voda 1 in dvigne protiutezhno posodo, postopek pa se ponovi. Pretok vode upravljajo pri 1, 2, 3 in 4 vodne zapornice.Tako se vlechna sila pravzaprav prilagaja tezhi tovora. Ta ustroj je koristen pri najtezhjih tovorih, za katere je potreben najvechji in najtezhji plovec.

 

Peshchena dvigala

Za protiutezh pri dvigalih je voda toliko bolj primerna tako pri dotoku kakor pri odtoku, ker sama teche. Slabe strani pa so pomanjkljivo oskrbovanje z vodo na ravnici s piramido ter manjsha tezha vode v primeri s tezho kamnitih klad.

Uporabi se lahko tudi peshchena dvigala – tezha peska je vechja kot enaka kolichina vode, peska je vedno dovolj, ker pa ne teche sam, sta njegova slaba stran dostava na zahtevani polozhaj in odkop po uporabi. Za dostavo peska sem predvidel zabojnike na saneh, ki so jih osli ali govedo vlekli tako, da so drseli ali pa se na valjih kotalili po lesenih drchah od sipin do gradbishcha. Pesek je bilo dokaj preprosto nalozhiti: zabojnike so potisnili pod sipino in pesek se je sipal vanje sam ali pa so ga vanje z nekaj napora grabili. Zato sem pesek posebej predvidel za dvig klad na ravnico piramide, porabljeni pesek pa ostane na podnozhju vzpetine ter ga je preprosto odkopati in odstraniti ali uporabiti kot balast pri tovorjenju ali raztovorjenju klad za izravnavo greza cholnov. Na ravnici piramide in pri njeni gradnji bo peshcheno dvigalo le omejeno uporabno, ker bi povzrochilo dodatno delo z odstranjevanjem peska.

Slika 13 kazhe nachrtovano delovanje teh dvigal, kjer je mozhno menjati vlogo tovora in protiutezhi. Pri A dviga klado 1, nameshcheno v primernem zaboju, protiutezh – zaboj s peskom 2. Pri B je klada 3 dosegla zgornji polozhaj in bo raztovorjena, protiutezhni pesek 4 pa izpraznjen; pri C polnimo s peskom 5 zgornji zaboj, ki bo sedaj protiutezh, spodnji zaboj pa otovorimo s klado 6, nakar se vse ponovi. Seveda so zaboji tako grajeni, da jih je kar najhitreje in najlazhje natovoriti in izprazniti.

 

 

Sl. 13

 

To so najenostavnejsha dvigala, predvidena za dvig klad na ravnico piramide iz dostavnega pristanishcha. Seveda jih lahko uporabimo kjerkoli, tudi za vleko in dostavo, saj jih je po potrebi preprosto postaviti na poljubnem, za dvigalo primernem polozhaju.

 

Vlechne vrvi

Vechinoma premikamo tovor postopoma, kar je zamudno, vsak korak je odvisen od tezhe, oblike in polozhaja tovora, pri vsakem koraku moramo vnovich premagovati najprej silo lepenja, shele nato silo trenja pri drsenju ali vrtenju podlozhenih valjev. Kot recheno, tovor je treba prenesti z enega na drugo dvigalo pri daljshi poti dviga ter tudi prirediti potrebno dolzhino delovne vrvi.

Potrebne so vrvi, ki jih je mozhno podaljshati ali skrajshati po potrebi. Slika 14 kazhe preprost nachin, kako jih povezati ali razvezati v zazheleno dolzhino z enostavno sklopko dveh vrvi.

 

Sl. 14

 

A je lesena ali ustrezno oblikovana kovinska ploshchica z nasproti lezhechimi utori premera debeline vrvi, ki jih je treba spajati. Na vrveh se nahajajo na dolochenih razdaljah vozli, ki preprechujejo, da vrvi pri obremenitvi ne zdrsnejo iz utorov; B pogled s strani. V neobremenjenem stanju je vrvi zlahka odstraniti iz utorov in jih ponovno utrditi z vozli na drugih polozhajih na obeh vrveh. Pri obremenitvi, kot je razvidno, sta vrvi trdno povezani. Vrv lahko tudi vlechemo z ustrezno zasidranim vzvodom C, che je potrebna velika sila za kratke premike.

 

Protiutezhi in klanchine

Kot sem zhe omenil, lahko dvigamo ali premikamo tezhke tovore le korakoma po dolzhinah poti, ki so omejene s potmi plovcev dvigal. Med koraki je treba tovore utrditi, nato pa za naslednji korak zopet sprostiti. Zato sem predvidel, da bomo imeli za vechje tovore ustrezno stalno protiutezh, ki jo bodo dvigala premikala na posebnih drsnih saneh po klanchinah. Sani bodo tako imele posebne trachnice kot drche za najmanjshe trenje s podlago. Preprosto in hitro jih bo mogoche utrditi pri vsakem koraku enako, neposredno na klanchini pomika. Protiutezh bo v najvishjem polozhaju sproshchena in bo zdrsela nazaj po svojem drsishchu, kjer bo lahko preshla tochno predvideno pot, najdaljsho enako dolzhini klanchine, brez vmesnega postanka, brez premagovanja sile lepenja, z izjemo na zachetku. Njena sila, prenesena na tovor, pa bo premikala tovor nepretrgoma, brez korakov na poti, enaki dolzhini drsishcha protiutezhi. Tako ne bo treba vsakemu tovoru prilagajati ne poti, ne korakov, ne drsishcha, tovor pa bo hitro pretovorjen iz enega v drugi polozhaj.

Takshno delo bo omogochalo sochasno nalaganje klad na sani in dviganje protiutezhi, hiter premik sani ter znova sochasno razkladanje in nakladanje.

 

Vodenje vrvi

Natezno silo z dvigal ali protiutezhi lahko z vodenjem tistega dela vrvi, na katerem ni vozlov, okoli utrjenega stebra ali valja usmerjamo v katerikoli smeri, pravokotni na ta vodilni steber, z vodilnimi stebri ali valji pod razlichnimi koti in utori pa v poljubno izbrano smer. Seveda morajo biti vrv in stebri dovolj gladki, da ni prevech izgub sile pri trenju. Vse to nam omogocha tudi prenos natezne sile s prilagajanjem polozhaja stebrov na poljubni polozhaj na gradbishchu, s sklopko pa je mozhen hiter prenos sile iz polozhaja na polozhaj.

Predvidel sem tudi zaporedno za daljshi premik ter skupno za veliko silo in tezhka bremena delovanje dvigal in protiutezhi na klanchinah, kar je bilo mogoche dosechi s pravilnim povezovanjem vrvi v vsakem primeru posebej, seveda s pomochjo stebrov in z vodenjem vrvi. Posebej v ta namen sem predvidel zgraditi jashke v telesu piramide, kjer bosta zakladnica in kraljeva sobana sluzhili kot polozhaja za prevezovanje vlechnih vrvi pri kasnejshi stopnji gradnje. To povezovanje bo omogochalo premik najtezhjih bremen.

 

Op. prevajalca: Imhotep tukaj ne omenja nachina vleke ali dviga s shkripcem. Na sploshno zgodovinarji menijo, da stari Egipchani takega povezovanja, kot je zmanjshanje vlechne sile na polovico pri dvakratnemu podaljshanju vleke v enem sklopu, niso poznali. Mislim, da je to veliko podcenjevanje egipchanskih mojstrov, ki so z vrvmi povezovali deske v cele ladje in gradili res monumentalne zgradbe, saj se taka povezava skoraj sama po sebi pojavi pri uporabi vrvi. Niso pa imeli vodilnih koles vrvi shkripchevja, toda ta kolesa so lahko nadomestili drsni valji ali pa stebri. V primerih na slikah sem povezave vrvi le preprosto, prispodobno oznachil, saj bi bile sicer slike precej manj nazorne.

 

Brushenje kamnitih klad

Nadalje sem predvidel tudi uporabo vodnih dvigal, polnjenih s shadufi, za brushenje kamnitih klad na enake razsezhnosti in na zazhelene kote stranic med seboj. V kamnolomu ob vodi smo zhe brusili klade na zahtevane mere in na zahtevano gladkost povrshine (sl. 15). Klado 1, z okvirjem 2 povezano na vrvi dvigal, smo premikali po kladah 3, ki smo jih tako brusili s pomochjo meshanice vode in peska 4, ki se je zlivala skladno s premikom dvigal 5 in 6 na povrshino klad. Klada 1 je bila lahko iz enakega kamna kot brushene klade, che pa smo hoteli imeti bolj gladke in natachno brushene povrshine, smo uporabili zanjo bolj trd kamen. Ta nachin omogocha brushenje vech klad hkrati na enake mere.

 

Sl. 15

 

Tudi zunanje, to je povrshinske kamnite klade (sl. 16) morajo biti izklesane in brushene s pravilnimi koti med osnovo in stranskimi povrshinami.

 

Sl. 16

 

Zato so kamnoseki dobili veliko shtevilo lesenih trikotnikov z zahtevanimi koti, da so lahko preverjali svoje delo.

 

Vodne tehtnice

Najprej smo morali izravnati skalno povrshino, na kateri smo nameravali graditi. Morala je biti popolnoma vodoravna, da zaradi svoje konchne tezhe piramida ne bi mogla zdrsniti, se nagniti ali se porushiti po nagibu podlage. V ta namen smo morali imeti naprave za ugotavljanje nagiba povrshine ali neporavnanosti ter za dolochanje in preverjanje klesarskih del ravnanja.

Zato sem dal narediti razlichno dolge vodne tehtnice, s katerimi je bilo mozhno videti in meriti razliko vishine dveh merjenih polozhajev.

Te vodne tehtnice so bile v osnovi take, kot kazhe slika 17.

 

Sl. 17

Vodne tehtnice so pravzaprav razlichno dolga korita kot 1, v katerem je dolochena kolichina vode 2. Korito je oblikovano iz dveh enakih desk tako, da je zgoraj shiroko in se zozhuje do dna. Na obeh koncih ima podlozhke 3, da je razdalja od roba korita do stopala podlozhke d na obeh straneh korita enaka. V vodoravnem polozhaju je vodna gladina 6 v koritu povsod enako oddaljena od roba korita. V nasprotnem primeru imamo z obratom polozhaja korita razne oddaljenosti vodne gladine 4 in 5 do roba. To nam omogocha dolochiti nagib korita zaradi poshevne povrshine kot tudi izravnati morebitne razlike, nastale zaradi obrabe podlozhk. S premeshchanjem korita na vse strani in z ustreznim klesanjem dobimo pare tochk vodoravne povrshine, ki s ponavljanjem tvorijo celo tochkovno mrezho vodoravne povrshine. Po notranji strani korita so nanesene chrte, vzporedne z zgornjim robom, ki omogochajo hitro oceno vishine vodne gladine in tako tekochega dela; voda je tudi lahko obarvana za boljsho vidljivost, deske pa prevlechene z voskom ali prepojene z oljem. Kolichina vode mora biti zadostna, ni pa nujno, da je zmeraj enaka; to omogocha preprosto uporabo. Razlichne dolzhine korit omogochajo, da hitro preverimo delo na vechjih razdaljah. Z vechjim shtevilom vodnih tehtnic je lahko delo, po dolochenih zachetnih polozhajih izhodnih tochk, potekalo sochasno na mnogih razlichnih polozhajih.

Na velikih razdaljah razne izbokline lahko ugotovimo z osvetlitvijo skoraj vodoravno, za kar zadostuje zharek sonchne svetlobe pri nizkem kotu s pomochjo zrcal.

Ravnina podnozhja piramide ni edina povrshina, ki mora biti natanchno dolochena. Pri gradnji morajo bili nenehno preverjane stranice piramide glede na stalni naklon in na vodoravno izravnanost kamnitih klad.

Za gradnjo stranic piramide je bil potreben ustroj vodnih tehtnic z vodilnim trikotnikom, kot kazhe slika 18.

 

Sl. 18

 

Sestava: vodilna stranica 1 za naklon piramide, vodoravna stranica z vodno tehtnico 2, svinchnica 3 in navpichna stranica 4, vodoravna vodna tehtnica 5 pravokotno na ravnino trikotnika s podlozhkama 6 na obeh straneh, podlozhki pa sta obe pod istim kotom in v isti ravnini kot stranica 1. Vodna tehtnica 2 omogocha vodoravni polozhaj, svinchnica 3 pa navpichni polozhaj stranice 4 tako, da je trikotnik v ravnini pravokotno na stran piramide in da se stranica 1 prilega na stran piramide, pravzaprav da vodi pravilno obklesano klado na za to primerni polozhaj. Vodna tehtnica 5 omogocha preveriti, ali so kamnite klade tudi vodoravno v isti ravnini, pravzaprav ali je ta del piramide ne le pod pravilnim kotom, ampak ali je tudi v celotni ravnini strani piramide. Ustroji raznih velikosti omogochajo preverjanje usklajenosti gradnje tudi na vechjih razdaljah in na vech polozhajih hkrati.

 

Vbochenost strani piramide

Pravzaprav nisem predvidel, da bi bila celotna stran piramide zares v isti ravnini; zharki Atona, ki bodo padali skoraj vzporedno s stranjo piramide, bodo namrech takoj razkrili morebitne drobne napake na brushenih povrshinah klad ali pa njihova odstopanja. Zato sem predvidel, da bo vsaka celotna stran piramide rahlo vbochena, ker bodo tako zharki Atona najprej osvetlili pred tem zasencheno polovico trikotnika strani piramide pod vechjim kotom, ta polovica pa je dolochena od sredine strani spodaj do vrha piramide. Druga polovica pa bo osvetljena kmalu zatem, ko bo vpadni kot zharkov she vechji, morebitne napake v njeni ravnini pa bodo nezasenchene in ne vech vidne. Kote vbochenosti bo treba dolochiti ustrezno glede na dosezheno natanchnost brushenja klad.

 

Smeri

Naslednje, kar bo treba natanchno dolochiti, je usmerjenost piramide glede na strani neba ter njena tochna razsezhnost in enakost njenih stranic, vse to s pomochjo stalnic: vodoravne povrshine, navpichnice in vedno natanko ponavljajochega se polozhaja sonca glede na dan in dnevni chas. To sem predvidel v skladu z naukom svojega uchitelja Hesi-Teuta o svetlobnih zharkih in o lastnostih njihovega odboja na zrcalih.

 

Smernik

Za usmeritev je najprej potrebna naprava, ki jo imenujemo »smernik« (sl. 19); ta dolocha vodoravno povrshino in navpichnico, povezano z zharki Atona.

 

Sl. 19

 

Delovanje te naprave ponazarja slika 20.

 

Sl. 20

 

Naprava se v osnovi sestoji iz svinchnice 1, zaslona z odprtino 2, vodoravnega zrcala (za umerjanje vodna povrshina) 3 in zrcala 4, ki ga lahko vrtimo okrog obeh osi – pravokotne na ravnino slike in navpichne, vzporedne z nitjo svinchnice. Nit svinchnice se nahaja pred odprtino zaslona. Naprava je umerjena tako, da gledano iz tochke A na svinchnici nit svinchnice pokriva svoj odsev tochke B na svinchnici, kjer slika tochke B sledi zharku 5 skozi odprtino na zaslonu 2 ter se zrcali na zrcalu 3 kot zharek 6, ki ga pri umerjanju z ustreznim obrachanjem zrcala 4 okrog osi usmerimo skozi odprtino zaslona na tochko A. Smer svinchnice je pravokotna na zrcalo 3, ki je enako kot zrcalo 4 pravokotno na ravnino, dolocheno z zharki 5, 6 in 7, v kateri lezhi tudi nit svinchnice. Polozhaj tochke B je primerno in poljubno izbran. Seveda mora biti nato zrcalo 4 tako pritrjeno, da se ne more vech vrteti okrog navpichne osi, marvech le okrog vodoravne, in to tako, da spreminjamo le kot naklona. Seveda so zaslon 2, posoda z vodo – zrcalo 3 in zrcalo 4 med seboj trdno spojeni in utrjeni v lesenem zaboju. Celotna naprava je za kasnejsho uporabo tudi vrtljiva okrog navpichne osi.

 

Smer sever-jug

Iz slike 21 so razvidne osnove postopka za dolochanje smeri sever-jug s pomochjo opoldanskega polozhaja Atona.

 

Sl. 21

 

Na sliki smernik predstavljata le zaslonka 1 in zrcalo 3, ki odbija zharek Atona priblizhno vodoravno in priblizhno v smeri sever-jug.

 

Op. prevajalca: V osnovi je ustroj za dolochanje smeri pravzaprav »camera obscura«; njena odprtina je na zaslonki 1, skozi katero sonchni zharki 2, preusmerjeni z odbojem na smerniku 3, tvorijo sliko sonca na zaslonu 4. Po opisu in delnih risbah sem izdelal podane slike.

 

Ostrina te svetlobne lise – slike Atonove ploshche – je odvisna od velikosti odprtine 1 in od oddaljenosti zaslona 4. To je kotna velikost Atona ali navideznega premera Atonovega kroga 6, ki povzrocha slabo ostrino svoje slike in tako omeji tochnost dolochanja. Najbolj primerno je neposredno opazovati odboj (na zrcalih A in B, sl. 21, 22) robnih zharkov (6 skozi odprtini 1 in 2, sl. 21, 22) kroga skozi odprtino 4 na zaslonu. Pred zaslonom se nahaja svinchnica 5, ki je povezana z zaslonom tako, da se vedno nahaja pred sredino dolochenega podrochja ali pa odprtine 4 na zaslonu. Pri opazovanju morata biti niti obeh svinchnic (5 in 7) stalno v isti smeri pogleda ali pa morata rezati zharek. Zaslon 4 lahko skupaj s svinchnico premikamo v obeh nakazanih smereh, smernik pa vrtimo okoli osi, dane z svinchnico 7. Z rahlim vrtenjem smernika in s premikom zaslona dosezhemo, da se odboj utrinja sorazmerno z robovi odprtine. Zaslon pri tem tudi premikamo navpichno tako, da ujamemo najvishji zgornji ali pa najnizhji spodnji – kakor na sliki 21 – rob Atonove ploshche. Tochno opoldne je sonce v najvishjem polozhaju, zgornji ali spodnji rob svetlobne lise pa je v skrajnem polozhaju. Ta polozhaj spremljamo in opazujemo z nihanjem zharkov v navpichni smeri z zrcalom smernika 3 (sl. 21) oziroma B (sl. 22) z rahlim nihanjem okrog vodoravne osi, tako da zharek chim bolj usmerimo na zaslon 4. Z vechkratnimi ponovitvami tega postopka, seveda v razmikih nekaj dni, bo osredinjeni polozhaj svinchnice 5, v mejah tochnosti, v juzhni smeri od svinchnice 7 smernika.

 

Sl. 22

 

Tako svinchnica 7 dolocha severno, svinchnica 5 pa juzhno tochko na smeri sever-jug stranice piramide.

 

Op. prevajalca: Piramida naj bi bila usmerjena s tochnostjo 2’ 28’’ z modernim merjenjem, torej je netochnost vechja kot dve minuti, kar je verjetno neka srednja vrednost, saj so stranice piramide zhe mochno poshkodovane. Ta kot ustreza priblizhno odklonu 16 cm pri 220 m, svetlobna lisa se premakne za to razdaljo v pribl. 10 sekundah, odboj pa za polovico. Vse to je v mejah mozhnosti opisanega postopka.

 

Nato z obichajnim merjenjem dolochimo na severovzhodu tochko, ki naj lezhi na smeri vzhodne stranice piramide. Zgornji postopek ponovimo in tako dobimo vzporednico kot smer sever-jug vzhodne stranice piramide.

Lahko pa uporabimo tudi naslednji nachin, kot kazhe slika 23.

 

Sl. 23

 

Izberemo severno tochko 1, za nas ugoden polozhaj – smer in vishino – Atona dopoldne 2, ki ga natanchneje dolochimo z zgoraj opisanim nachinom, polozhaj na tleh pa oznachimo s svinchnico, to je vzhodna tochka 2. Nato dolochamo vishino in smer Atona popoldne 3 in oznachimo polozhaj spet s svinchnico, to je zahodna tochka 3, kjer sta oddaljenosti tochk 2 in 3 od tochke 1 enaki. Vishini sonca popoldne in dopoldne, ki sta enaki, dolochata smeri, ki tvorita kot 5, simetrichen na smer sever-jug 1-4.

 

Op. prevajalca: Ta nachin je v osnovi bolj tochen kot opisani prvi, ker so kotne netochnosti naprave veliko manjshe kot izmerjeni kot, z vechkratnim ponavljanjem ali s sledenjem premiku sonca na enaki oddaljenosti zaslona, nakazani z loki, pa je statistichna tochnost she povechana. Seveda je tochnost zelo omejena s tochnostjo enakosti ponovitve oddaljenosti, delno pa tudi s premikom sonca – pravzaprav zemlje – v tem chasu.

 

Polozhaj piramide

Zgornji postopek ponovimo in tako dobimo vzporednico smer sever-jug vzhodne stranice piramide. Razdaljo med obema vzporednicama dolochimo z obichajnim merjenjem. To razdaljo med obema vzporednicama moramo prenesti v pravem kotu na vzporednici tako, da sechishcha smeri dolochajo kote stranic piramide, ki morajo tvoriti pravilni enakostranichni pravokotni shtirikotnik. Iz slike 24 je razviden postopek, pri katerem lahko zopet uporabimo smernike ali pa premichno zrcalo, ki zharek Atona odbija vedno v smeri sever-jug.

 

Sl. 24

 

Zachnimo na primer s smernikom S1. Jugozahodni kot A piramide smo dolochili na zahodni stranici piramide. Zrcalo 2 v kotu 45° odbije zharek 1 v smeri tochke C jugovzhodnega kota piramide. Zrcalo 3 premikamo pod kotom 45° vzdolzh zharka 4 smernika S2. Svetlobni lisi obeh zharkov se pri pravem kotu na smeri morata pokrivati, kar lahko preverimo z zaslonom kjerkoli vzdolzh svetlobne poti. Zrcalo v legi 5 v tochki A tvori kot 67,5° z zharkom 1 in ga odbija v tochko D, kjer ga zrcalo po enakim kotom na vpadni zharek odbija v smeri tochke B. Pravilni polozhaj tochke D je dosezhen, ko tudi zrcalo 7 v polozhaju 45° na odboj zharka 1 iz tochke C zadene tochko B. Postopek ponovimo v obratni smeri z ustreznimi spremembami naloge zrcal in tako preverimo oddaljenosti in polozhaje vseh kotnih tochk piramide. S polozhaji zrcal pod drugimi koti, na primer 33,75° na zharek 1 v tochki B, lahko dolochimo tochko C ipd., pri chemer lahko preverjamo in povechamo tochnost s srednjo vrednostjo iz vseh razdalj.

Te kote, ki morajo biti znani pred umerjanjem, je mogoche zelo preprosto prej dolochiti iz modela enakostranichnega pravokotnega shtirikotnika – kvadrata, tega pa s trikotnikom 3:4:5. Njegova velikost bistveno vpliva na tochnost.

 

Sl. 25

 

Slika 25 nachelno kazhe postopek za dolochanje smeri zrcala v kote, ki omogochajo usmeriti piramido. Naprava se sestoji iz prekrivajochih se (op. prev.: pitagorejskih) trikotnikov 1, 2, 3 in 4, ki tvorijo kvadrat – zrcalo 5, ki ga je mozhno zavrteti za 90° z osjo na voglu kvadrata in zaslonk 6. Lok 7 kazhe, kako je mogoche s shestilom ugotoviti potrebne kote in polozhaj rochice za nameshchanje zrcala na te kote. Zrcalo 5 obrachamo pravokotno na smeri 8, 9, 10 in na stranice kvadrata tako, da umerimo napravo za dolochanje kotov piramide. Zaslonke 6 so ptrebne za usmerjanje naprave s smerniki (S1, S2, sl. 24). Vse naprave na mestih kotov, ki jih je treba dolochiti, naj bodo gibljive ter na enaki vishini in usklajene med sabo. Naprava je lahko izdelana iz lesa.

Tako so dolocheni vsi koti piramide. Ves postopek izvedemo tako, da preverjamo polozhaje zrcal, kjer se zharki utrnejo sorazmerno, jemljemo pa srednjo vrednost med polozhaji zrcal. Postopek vechkrat ponovimo v obratni smeri in preverimo polozhaje.

Za boljsho vidljivost pri polnem soncu je treba vse dele zasenchiti pred neposredno svetlobo.

 

Piramida: Gradnja

Op. prevajalca: V nadaljnjem sem za boljshe razumevanje dodal slike doslej ugotovljenega ustroja. V izvirnem spisu manjka precej opisa, zato sem ga dopolnil; to dopolnilo je verjetno v glavnem enako izvirniku, saj gre za bolj ali manj tehnichni opis stopenj gradnje. Najbrzh so gradbeniki po zakljuchku del unichili nachrte posameznih delov z njihovimi merami, sestavinami in polozhaji v celotnem ustroju, kar je narochil Imhotep mlajshi, da se zashchiti tajnost zgradbe piramide. Porochilo je le pregledno, a dovolj, da lahko zanesljivo ugotovimo, kako so gradili. Seveda se posamezne stopnje gradnje med sabo tudi prepletajo, posebno pri gradnji velikega prehoda in kraljeve sobane, kjer je bilo treba izmenichno graditi s kamnitimi sloji ostale gradnje, kot se to kazhe pri namenu klanchin in jashkov. Razvidno je, da je bil ustroj piramide natanchno nachrtovan pred prichetkom gradnje, nachrt starega velikega duhovnika Imhotepa pa je predvideval le pogrebno sobano pod piramido, morda tudi zhe zakladnico. Mlajshi veliki duhovnik Imhotep naj bi nachrtoval vse ostalo. Gotovo pa v izvirnem nachrtu ni bil predviden jashek, ki vodi od zachetka velike klanchine skoraj do konca klanchine prehoda v skali pod piramido. Ta je bil nujna reshitev za posledice nezgode v spodnjem jashku. Jashek se je verjeno zamashil z drsno protiutezhjo, ki se je odtrgala od vlechnih vrvi, zdrsela po klanchini navzdol in se zagozdila v spodnjem delu. Imhotep je tukaj le vkljuchil svoj predvideni nachrt gradnje, ne pa svojega porochila o pravem poteku kasnejshe gradnje, saj si je tako prihranil precej pisanja, ko je bil zhe dokaj slaboten starec.

 

Gradili bomo seveda v odsekih, prilagojenih nachrtovanemu ustroju, po slojih kamnitih klad v posameznih delih, kot to kazhe slika 26.

Odsek A: delno zhe zakljuchena dela 1, potrebno bo she zgraditi dvigala, dotoke in odtoke vode, uravnati podlage, usmerjenost, mrezho lukenj za vodilno drogovje.

Odsek B: sloji do sobane zakladnice 2 brez dela slojev 3; tako bo na mestu vzpenjajochega se prehoda dovolj shiroka klanchina za dovoz klad sobane in nato klad naslednjega dela 4.

Odsek C: gradnja slojev 4 do vishine velike sobane in gradnja prehoda v zakladnico, vkljuchno z osnovo klanchine velike klanchine brez dela slojev 5.

Odsek D: gradnja velike sobane, spodnjega dela s klanchino klanchine.

Odsek E: gradnja vzpenjajochega se prehoda, podaljshanega sestopnega prehoda in dopolnila slojev dela 3 in spodnjih slojev dela 5.

Odsek F: gradnja velike klanchine, izmenichno s sloji klad dela 5.

Odsek G: gradnja slojev dela 6 izmenichno z deli kritja velike sobane. Polnjenje zakladnice, katere dostop je zaprt, je mozhno skozi spodnje jashke.

Na stopnji H in J bo zakljuchena gradnja z deli 7 in 8.

Po pogrebu bo kraljeva sobana zaprta, dostop klanchine zamashen, sprozheno skozi zgornje jashke.

 

 

Sl. 26

 

Op. prevajalca: Razvidno je, da je ~50% klad vgrajeno zhe na vishini zakladnice ~30m, ~75% klad pri ~50m na vishini kraljeve sobane (sl. 27). Iz porochila ni jasno, koliko je bilo zgrajeno zhe pod vodstvom Hesi-Teuta. Tudi prostornina skalne osnove, ki je vgrajena v piramido, ni znana, tako da je kolichina vgrajenih klad manjsha kot je bilo prerachunano za ta del in za celotno piramido.

 

Sl. 27

 

Vodna dvigala naj se nahajajo na severni in juzhni strani predvidenega polozhaja piramide. Predvidenih je vech vrst vodnih in peshchenih dvigal, tukaj je prikazan le eden od nachinov dviganja. Njihovo delovanje je razvidno iz tlorisa za gradnjo prvega sloja kamnitih klad. Po potrebi bodo zgrajena tudi druga dvigala na najbolj primernih mestih, ki so odvisna od odseka gradnje. Celotno gradbishche naj bo obkrozheno z vodnim kanalom, poti za dostavo peska pa po potrebi.

Povrshina skalne osnove naj bo izravnana s klesanjem in brushenjem ter preverjena z vodnimi tehtnicami na vodoravni ploskvi. Brushenje naj bo z granitno predbrusheno klado in z mokrim peskom, premik pa s pomochjo vodnih dvigal, ki naj bodo okrog predvidenega polozhaja piramide in delno v skalni osnovi v primernih stalno enakih razmikih (10 do 20 kraljevski kubitov).

Okrog predvidenega polozhaja piramide in delno v skalno osnovo naj bodo v primernih stalno enakih razmikih (10 do 20 kraljevskih kubitov) zvrtane luknje C (sl. 28), ki tako tvorijo enakomerno mrezho. Vanje bo mozhno hitro utrditi in iz njih izvlechi stebre, drogove ali kole, pravzaprav ravna debla dreves, ki naj bi bila opore za spremembo smeri vleke vrvi, ki so povezane z vodnimi dvigali. S tem bi bil zakljuchen odsek A.

 

Sl. 28

 

Dostava in premik klad (sl. 28). Na primer: juzhno dvigalo B povleche tovor klad iz polozhaja 1 v polozhaj 2, potem premeshchena vrv, ki jo izmenoma vodijo drogovi 5, potegne tovor v polozhaj 3, kjer ga dvigalo z vrvjo v drugem polozhaju 4 spet premakne na zazheleno mesto. Vidimo, da je tako mogoche z najmanjshim chloveshkim naporom postaviti klade na poljuben polozhaj s pomochjo dvigal ali pa brez njih. Po zakljuchku enega sloja klad je treba zopet namestiti vodilne drogove 5, luknje pa po nekaj slojih niso vech potrebne, ker drogove lahko utrdimo med zhe nameshchene klade.

Sl. 29: Severno dvigalo A je prikazano v primeru, ko je ravnokar potegnilo protiutezh na klanchini 6 pod piramido v zgornji polozhaj, protiutezh pa je nato prikljuchena na tovor 7, ki ga s svojim zdrsom premeshcha v nachrtovani polozhaj z vodenjem vrvi okrog droga 8.

Sl. 29

 

Tak postopek omogocha sochasno nameshchanje vech klad hkrati z usklajevanjem dela vech posadk, ki so po skupinah lahko sochasno dejavne na razlichnih delovnih mestih.

 

Naveze za premik in postavljanje klad. Slika 30 podaja nachin najenostavnejshe naveze. Na klado 1 je poveznjen lesen okvir 2, ki vodi vrv 3, ta je na eni strani pritrjena na drog 4, na drugi strani pa usidrana v utoru 5 okvirja tako, da se z druge strani 6 vracha na drog, ki jo usmeri na vleko 7 bodisi z dvigalom ali pa z zhivo silo. Pri vleki drsi vrv okoli okvirja in droga, sila, potrebna za vleko, je polovichna, pot vleke pa dvakratna.

 

Sl. 30

 

Op. prevajalca: Tukaj Imhotep opisuje navezo, ki jo poznamo kot shkripchevo. Vlogo kolesa shkripca ima dobro podmazani okvir, po katerem drsi vrv, ima pa velikost, ki je prirejena za standardne mere klad.

 

Ko sloji piramide narashchajo, je vedno bolj potrebno voditi vrvi tudi v ravnini, pravokotni na sloj gradnje. Za to sem predvidel kamnite klade s posebej izbrushenim utorom za vodenje vrvi, nekaj manjshe, da jih je mozhno, kot tudi stebre, rochno premestiti (sl. 31). Te klade imajo razlichno stopnichasto spodnjo stran, da jih je mogoche utrditi na robovih velikih klad in na kladah plashcha piramide s pritiskom vrvi.

 

Sl. 31

 

Op. prevajalca: Tochen polozhaj dvigal ni znan, ker so jih po koncu gradnje razstavili. Imhotep je menil, da ni vazhno tochno prikazati njihovega polozhaja, saj je lahko sile z vrvmi in stebri ter z utornimi kladami poljubno nameshchal. Na polozhaj nekje v sredini severne in juzhne stranice piramide pa lahko sklepamo iz dostave klad z vzhoda – oddaljenost do dvigal je enaka – in iz polozhaja klanchin ter prehodov do jashkov v smeri sever-jug, vzdolzh katerih so potekali glavni prenosi, premiki in smeri sil z vrvmi. Polozhaj v tochki pod najvishjim delom stranice piramide je seveda primeren za uporabo v chasu celotne gradnje.

 

Nameshchanje in utrjevanje polozhaja klad. Klade naj premikajo izmenichno na razne strani kratko po peshcheni podlogi okoli konchnega polozhaja. To bo omogochilo tochno izravnati surovo klado z okolico tudi po vishini in vodoravno, spodrinjeni pesek pa bo v shpranjah med kladami spodnjega in delno istega sloja tako spodnje klade kot tudi glavno klado utrdil v izbranem polozhaju. Surove klade so predvidene v priblizhno enakih merah, zato morajo biti nameshchene z zamikom tako, da se njihove ravnine dotika ne nadaljujejo v spodnji sloj klad. Brushene klade, ki bodo tvorile zunanji sloj piramide, seveda ne potrebujejo peska za natanchno namestitev.

 

Prva klanchina je prehod v Seshetovo sobano v skali pod piramido. V tem primeru je sobana le gradbeni pripomochek in bo taka, kot je, izpolnila svoj namen. Bila je narejena med prvimi pritiklinami za gradnjo zhe v chasu mojega soimenjaka, velikega duhovnika Imhotepa. Na sliki 32 je razvidna njena vloga kot prostor za posadko, ki bo skrbela za mazanje drsishcha klanchine, za utrjevanje zavrte protiutezhi v vmesnih polozhajih, in v celoti vloga prehoda kot klanchine. Ta prehod se nahaja vzhodno od srednjega preseka piramide. Tako so tudi deli vsega ostalega ustroja temu prilagojeni. Verjetno je to moj soimenjak Imhotep predvidel zato, da vhoda v piramido ne bo zlahka najti, saj bodo morebitni roparji domnevali, da je vhod nameshchen sorazmerno v skladu s svetimi pravili.

 

Sl. 32

 

Protiutezh 1, stalno enaka v tezhi, je drsela po klanchini prehoda 2, kjer ga je v smeri navzgor 3 vleklo dvigalo, pri spustu navzdol pa je del njegove sile tezhe vlekel tovor 4 kamnite klade proti piramidi. Navzgor je dvigalo vleklo protiutezh korakoma, pri chemer je morala biti dolzhina vlechne vrvi ob vsakem koraku prilagojena, kot je to zhe bilo opisano. Vozli so tudi omogochali, da je bila protiutezh dodatno varno zavrta na dolochenem mestu med prehodom in dvigalom tudi med temi menjavami. Za vleko zunanjega koristnega tovora pa je bila najbolj primerna posebna prosto gibljiva vrv.

 

Op. prevajalca: V naslednjih slikah ne bom vech prikazoval tega dela pritiklin. Koristni tovori in protiutezhi so v naslednjih slikah nesorazmerno prikazani kot rdechi pravokotniki, vrvi pa so prav tako nesorazmerno debele z rdechimi chrtami.

 

Sl. 33

Slika 33 prikazuje B odsek gradnje pri delni zapolnitvi (do vrvi). Klade 1, privlechene s pomochjo dvigala 2, bomo porazdelili v slojih s pomochjo dvigala 3 in vrvi 4, ki jo lahko poljubno razmestimo in vodimo z vodilnim drogovjem po trenutno grajenem kamnitem sloju, gradnja pa naj poteka iz juga proti severu. Na severu bomo podaljshevali prehod 5 do zachetka klanchine 6, sloje pa nato prilagodili tako, da bodo tvorili to klanchino, ki ostane sprva nepokrita in dovolj shiroka. Tako bomo kasneje lahko pretovarjali po tej klanchini tudi klade, ki jih drugache ne bi bilo mozhno premikati skozi pokriti prehod. Sloje klad bomo polnili do vishine 7 zakladnice. Nato bomo po povrshinah, predvidenih za prehoda 6 in 7, pretovorili klade za sobano ter jo zgradili. Iz nachrta sobane je razvidno, da so klade sobane klinasto obrushene, poshevno na vodoravno ploskev, tako da bodo navpichni pritisk odvajale na stran v telo piramide, kot sem zhe drugje opisal (opisa te sobane kot tudi kraljeve sobane manjkata – op. prev.).

 

Sl. 34

 

Vlechne vrvi bodo na severni strani omejene na klanchino 6, nato pa z nadaljevanjem gradnje sloja le na prehod 7 in tako bo sobana postala tudi ovira za vrvi.

Slika 34 prikazuje C odsek gradnje. Povezovanje in razvezovanje vlechnih vrvi bo zahtevalo tudi stalni prostor preveza, kar omogocha tochno in nadzorovano delovno dolzhino. Zaradi tega bomo zacheli graditi jashke 8 in 9 od odprtin v komori, skozi katere bomo lahko napeljali vlechne vrvi chez celo shirino sloja v gradnji. Vlechne vrvi bomo v sobani preklapljali in s pomochjo valjev vodili do odprtin. Tako bosta izmenichno in povezano delovali dvigali 2 in 3, kjer bosta tovora 10 in 11, obchasno pa samo tovor 12, ki je s preklapljanjem postal tovor 13 klade za gradnjo velike klanchine. Poshevno brushene robne klade bomo najprej namestili, nato pa z obichajnimi kladami ustrezno dopolnili sloj, da na klanchino ne bo stranskega pritiska.

Tudi pri gradnji slojev, ki bodo pokrivali sobano zakladnice, bomo pustili odprt prostor nad vsemi klanchinami, po zakljuchku gradnje drsishcha velike klanchine pa bomo zacheli izpolnjevati tudi ta prostor do zachetka predvidenh sten velikega prehoda (npr. tovor 12), nato pa izmenichno z gradnjo stranskih sten (npr. tovor 13), tako da bodo klade prehoda varno utrjene na svojih polozhajih. Z vsakim slojem bomo morali podaljshati jashke 8 in 9. Seveda smo jih nachrtovali v bozhanskih smereh, ki sta bili najbolj ugodni za dolzhino in za vodenje vlechne vrvi, ki jo bomo za vsak sloj ponovno napeljali. Gradili ju bomo v smereh proti jugu in proti severu po sredini piramide, tako da bosta njuni dolzhini zaradi zozhevanja piramide proti vrhu najbolje in najdlje uporabni. Tako bosta tovora 10 in 11 tudi klade velike klanchine. Tovor 13 pa bomo pri delno izgotovljeni klanchini zamenjali za protiutezh, ki jo bomo korakoma dvigovali z dvigalom 3, kasneje tudi z dvigalom 2, protiutezh samo pa bo posadka zavrla in utrdila na drsishchu pri vsakem koraku, kot sem zhe opisal na drugem mestu. Z zdrsom navzdol bo tako brez potrebe za zaustavljanje povlechen tovor po lesenem drsishchu, nameshchenem na gladki, zhe zgrajeni zunanji strani piramide. To bo omogochilo tudi izmenichni dvig granitnih klad za gradnjo kraljeve sobane.

 

Slika 35 kazhe nachrtovano gradnjo odseka D slojev nad velikim prehodom in kritij kraljeve sobane. Vleka vrvi in dolzhina poti skozi jashka 8 in 9 bosta postajali vedno manj uchinkoviti, zato smo predvideli zamenjavo in gradnjo jashkov 14 in 15, ki bosta izhajala iz velike sobane v istih smereh kot prejshnja jashka. Nato sledi odsek gradnje E prehodov, dopolnil slojev.

 

 

Sl. 35

 

Odsek F: Gradnja slojev nad veliko sobano in ob njej ter slojev nad veliko klanchino mora potekati izmenichno z gradnjo velike klanchine in nadgradnje sobane. Deli slojev nad veliko klanchino naj bodo grajeni iz klad v zamiku, da bodo tako tezho slojev odklanjali vstran, kot sem to zhe opisal. Ta ustroj naj sledi nagibu klanchine (sl. 36).

 

Sl. 36

 

Op. prevajalca: Tukaj je risba (sl. 36) obeh soban, kot je doslej ugotovljeno, z velikim prehodom, prehodom 7 ter z jashkoma 8, 9 zakladnice in z jashkom 15 kraljeve sobane. Vidimo, da vmesne strehe kraljeve sobane ne razbremenjujejo sobane, marvech zvishujejo sobano do vishine, na kateri je pritisk zgornjih klad na konchno streho bistveno manjshi. Zaporne klade zakladnice niso vidne, te kraljeve sobane pa se nahajajo med klanchino in sobano.

 

Sl. 37

 

V naslednjem odseku gradnje si bosta izmenichno sledili gradnja slojev klad in gradnja streshnih klad kraljeve sobane (sl. 37). Tovori klad 10 in 11 bodo izmenichno dvignjeni s protiutezhjo 13, ki jo bosta dvigovali vodni dvigali 2 in 3. Tovori bodo prepeljani po drsishchih na zunanji strani piramide do zazhelene vishine z vleko vrvi, napeljanih skozi jashka 14 in 15, nato pa razporejeni z vlechnimi vrvmi na sloju v gradnji.

Jashki bodo uporabni tudi tedaj, ko bodo dosegli svojo najvechjo vishino na zunanji povrshini piramide. Kot je razvidno, je kolichina klad, ki so she potrebne za dograditev piramide, zhe znatno zmanjshana, tako da vleko vrvi skozi jashke morda zamenja neposredni dvig klad 10 in 11 po zunanji strani 16 in 17 piramide (sl. 38).

Po pogrebu bodo vrvi skozi jashka 14 in 15 sprozhile klade za zaporo sobane in velike klanchine. Nato bodo zamashene in skrite pod zunanji sloj okrasnih klad.

 

Sl. 38

 

Op. prevajalca: Od tod dalje Imhotep mlajshi nadaljuje s svojimi zelo osebnimi zapiski, ki so zanimiv dodatek k predhodni zgodovinski in tehnoloshki vsebini, saj podajajo podobo njegove osebnosti v stanju dushevnega propadanja.

 

Moja usoda, moja groza

Zhe dolgo ne lezhim vech, sedim vse nochi v templju, ne v mojem arhivu, marvech pred glavnim oltarjem, in chakam, da mine noch, chakam, da pride Ka moje Lepotice. Nihche ne vstopa v dvorano, nihche se me ne upa motiti, okoli mene vlada tezhka tishina.

Ka moje Lepotice pa ne najde miru, vsa ta leta me vedno pogosteje obishche, mi ljubeche ochita izdajo, mi zhalostno in z razumevanjem odpushcha, objema me z vsem srcem in se veseli najinega srechanja na drugi strani. Prihaja s svetlechim se draguljem na chelu in s svojimi lasmi, oblechena samo z okrasnim pasom, s pochasnim korakom, neverjetno lepa in svetla, vechno mlada, poklekne poleg mene, mi polaga roko na chelo kot ljubecha mati in mi govori v svojem jeziku. Razumem vse, cheprav njenega jezika nikdar nisem znal, kasneje pa se nichesar, kar mi pove, vech ne spomnim. Vedno ji hochem rechi, kako mi je zhal in da jo zelo pogresham, nekako si ne upam izrechi, da jo ljubim, pa ne morem govoriti, ne morem se niti premakniti, ne morem dihati.

Preden se nekako razblini, vedno dvigne roko, nahajava se pred Veliko piramido, mimo naju pa pochasi, s tezhkimi koraki hodijo ljudje, v povorki – moshki, zhenske, otroci – vodijo jih moji starshi, vsi pa se zame sploh ne zmenijo. Pravzaprav jih ne vidim jasno, nekako se le zavedam njihove prisotnosti. Tu in tam izstopi kakshen obraz, za trenutek, me ochitajoche pogleda, in jasno mi je, da so to Kaji vseh, ki sem jih dal pobiti, in vseh, ki so umrli pri gradnji. Gredo mimo, nekako so blizu in dalech, od nekod nekam, glas moje Lepotice pa postaja vedno bolj otozhen, hrepenech. Poleg mene je, a je ne morem niti pogledati niti videti. Naposled vse izpuhti v temo – v veliko praznino in strashno, brezupno samoto.

Z vrochichno zmedo v glavi in z grozo se zbudim, srce mi tezhko in pochasi udarja, misli se mi takoj zbistrijo, postajam popolnoma miren, hladen ... in chakam, da mi srce zachne biti mochneje in hitreje. Vsako noch hrepenim po njej, jo vdano chakam ... vsakokrat imam iste sanje, toda vedno nekako drugachne ... in potem se pojavi jutro ... leto za letom ...

Spoznal sem, da mi je v resnici veliko pomenila, da je bila zame najbolj pomembno, najblizhje chloveshko bitje, moja najljubsha zhenska, ki je bila vedno ravno tako osamljena kot jaz, da mi je pomenila ves svet in da mi je za njo bolj zhal kot za vsemi drugimi. Naj mi Ptah odpusti, jaz bi se tudi Veliki piramidi odrekel, che njena gradnja ne bi bila njegova sveta volja. Zaklel sem se, da zhrtev moje Lepotice ne bo zaman in skoraj bi preklel Ptaha!

Tudi Ka mogochnega Kufuja se mi je prikazoval, toda bolj poredko; le mirno me je nekaj chasa opazoval, nato pa se je obrnil in odshel.

Bilo je, kot da zhivim v dveh svetovih, obeh brezupnih: v enem ponochi za trenutek z mojo Lepotico, v drugem podnevi pri nadzoru gradnje med navodili in pogovori z mojimi uchenci, sodelavci in delavci, ki so se me vsi vedno bolj bali. Njihovega strahu nisem mogel lochiti od njihovega sposhtovanja, zato se nanje nisem prevech zanashal. Vendar pa sem zelo skrbno pazil, da so vsi dobivali dobro plachilo ter zadostno hrano zase in za svoje druzhine, prav tako pa, da nihche ni z njimi slabo ravnal. Videli so mojo pravichnost, nanjo so se navadili in zanashali, zaupali so mi.

Bati so se me zacheli chisto ochitno po naslednjem dogodku. Imel sem nepomembno razprtijo, pravzaprav nesoglasje z nekim vodjem skupine delavcev. Bil je velik in mochan chlovek, ki se je precej samovoljno vedel, bil je glasen in brezobziren do podrejenih v njegovi delovni posadki. Ko sem se po najini razpravi oddaljil, sem she zaslishal njegovo pripombo, da se s takim pojavom, kot sem jaz, ni mogoche zafrkavati. Moral sem se nasmehniti, ker mi je bila oznaka »pojav« – dotlej me she nihche ni tako oznachil – po svoje vshech. Moj nasmeshek so prisotni, ki so bili vedno precej odkriti do mene, opazili in ga, tako se mi zdi, razumeli, kot da je zadeva zame nepomembna, glede tega so imeli prav. Toda nedolgo pozneje je tisti delovodja nesrechno spodrsnil na gradbishchu in se ubil. Ljudem je bil najin prepir she v svezhem spominu, tudi moj nasmeshek na zhalitev, pa so v njegovi nesrechi in smrti takoj videli mojo kazen in mashchevanje. Dotlej sicer nisem bil opazil, da bi me imeli za mashchevalnega ali zlobnega. Odtlej pa sem pri svoji prisotnosti vedno opazil neki strah v njihovih ocheh, vendar so vse, kar sem zahteval, izvrshevali brez ugovora.

Shirile so se govorice o izginulih karavanah in ljudeh, ki so imeli opravka z menoj. Po smrti faraona Djedefreja je strah v ocheh ljudi okoli mene zamenjala groza; zdaj se me izogibajo, che le morejo, redko me pogledajo v ochi. Celo moji najozhji sodelavci se od takrat ne pochutijo dobro v moji blizhini ...

Ne vedo, da sem zhe bil kaznovan za svoja zlochinska dejanja. Obsodbo je izrekla bozhanska pravica, nezmotljiva Ma’at. Obveznost izpolniti sveto nalogo z Veliko piramido ne more biti odkupnina, kajti taka je bila moja usoda. Kazen je bila le she dopolnjena z mojo nalogo. Modri Tot je tochno dolochil, da se bo moje veselje do gradnje obrnilo v brezupen odpor ter mi zaledenelo srce; ob vsaki polozheni kladi se mi je to ponavljanje zdelo neskonchno, zhelel sem gradnjo konchati, kakor hitro je mogoche, hkrati pa me je muchil brezupen strah pred koncem ...

Veliko piramido smo naposled konchali; minilo je 67 let, odkar sem zachel z velikim duhovnikom Hesi-Teutom sodelovati pri gradnji, in 57 let pod mojim nadzorom in vodstvom – tik preden bo Anpu uporabil pero Ma’atine perutnice za mojo sodbo. Da bi bilo zhe od zachetka zadoshcheno Ma’at in da bi preprechil konchno kazen, nochem chakati na dokonchno bozhjo odlochitev in nochem kakrshne koli morebitne milosti bogov, zato sem narochil, naj me po smrti balzamirajo, da bo moj Ka lahko zagovarjal dejanja, ki sem jih storil moji Lepotici in Kufuju ter vsem umrlim delavcem; pokopljejo pa naj me v skali v pushchavi brez vsakrshne popotnice, brez ushabitov, brez kanopskih vrchev, brez imena in oznake, saj me bo neobstojechega in brezimnega vechno slavila Velika piramida.

 

 

Neimenovani

Ta spis bom skril globoko med ostale papiruse, da ga morebiti najdejo shele bodochi rodovi. Veliki duhovnik Imhotep mlajshi se je v svojem brezpogojnem obchutku za dolzhnost uprl tako faraonom kot bogovom; pri tem je brezobzirno zhrtvoval vse, kar je bilo po njegovem potrebno, naposled tudi sebe; dolochil si je celo lastno kazen z ukazom tako, da je ne bo mogla spremeniti niti bozhja volja.

Se je postavil nad bogove?

Zakljuchna beseda

To je vse, kar je bilo she mogoche razbrati iz mochno poshkodovanih papirusov. Seveda ne morem zagotoviti, da se je vse zgodilo chisto tako, kot je opisano, saj sem moral veliko ugibati in dodajati, cheprav je opis tehnologije gradnje to nalogo zelo olajshal. Posebej to velja glede navodil za posamezne odseke gradnje, kjer pa vseeno pogreshamo bolj natanchen opis nachrtovanja in usklajevanja del ter sestave delovnih skupin, ustroja njihovih nalog in vodstva. Glede na obsezhnost in raznolikost potrebnih del je popolnoma jasno, da je bil za vsem zelo uchinkovit in natanchen nachrt, ki so ga dosledno izpolnjevali. Seveda moramo tudi uposhtevati, da je to bilo le napotilo za gradnjo, ni pa shlo za opis poteka same gradnje niti ne tega, kar je zhe bilo zgrajeno, ko je Imhotep mlajshi to shele pisal.

Vsi ostali podatki so iz javnih virov in spisov, objavljenih velikokrat z isto ali pa s podobno vsebino v knjigah, na internetu in v raznih televizijskih oddajah, vechkrat premleto in posneto, tako da pravega izvirnika vechinoma ni mozhno ugotoviti.

 

Ne pozabimo – skrivnosti so bolj priljubljene kot pa suhoparna dejstva.

 

Sploshi viri podatkov

www.cheops-pyramide.ch

Wikipedia: Jeff Dahl, Great Pyramid Diagram.svg

www.gizapyramid.com/gary-osborn1.htm

www.greatbuildings.com

cdn.britannica.com

 

 

Konec