Peter Amalietti
BREZBOZHNIKOVA MOLITEV
Brezbozhnikova molitev, ki to ni
O Bog, ki Te ni,
pomagaj meni,
ki sem,
da bom she naprej to,
kar si zhelim,
da bi postal.
O Bog, ki Te ni,
daj, da bo vselej
tvoja mila luch,
ki je ni,
da bo prav vselej oblivala
mene, tvojega nechastilca
in moje blizhnje.
O Bog, ki Te ni,
dovoli mi,
da dozhivim,
da se vse zgodi
in to ne po moji volji,
ampak po tvoji,
ki je ni.
O Bog, ki Te ni,
nakloni mi,
da bom urnih nog
skakljal naokrog
kot chebela s cveta
na cvet.
O Bog, Ki Te ni,
a si vseeno svet,
naj mi rog
Tvojega obilja
ravno izkrivlja,
izkrivljeno pa izravna.
O Bog, ki Te ni,
naj se zgodi,
kar se mora,
in to v dobro
vseh ljudi.
Che pa ne uspem,
o Bog, ki Te ni,
chasho trpljenja odvrniti
od zhejnih dush,
stori to Ti
namesto mene.
Ti, ki Te ni,
pa vendar si nekje,
le da se tega
vech nikjer ne ve.
Bivati v praznini nicha
Ko nich postane vse,
kar imamo,
morda res nimamo
veliko,
a kaj dosti vech
tudi ne potrebujemo.
Ko petelin zapoje
in se Muza izpoje,
Merkur zasede izpraznjeni
prestol in zgrabi za zhezlo.
Rajanje raje se
kakor jara kacha
vleche v neskonchnost.
Mar chas stoji?
Ura res lahko se ustavi,
chas pa prav nikoli –
le vchasih steche
v drugo smer.
Celoten chas
le majhen
je koshchek
vechnosti.
Znotraj sveta
so svetovi,
rajske stopnice
in temachni rovi.
Sam
Sam sredi mnozhice,
ki samuje v tebi.
Samo zagrinjalo slepila
rishe podobe in like,
ki ti tvojo samoto obrobijo z zlato
in te postavijo v sredo slike.
Osamljen sredi mnozhice,
samevajoch v tretjem ochesu,
ki zre skozi zagrinjala slepila
v nishtrc vsemirja, to praznino,
ki obdaja vsako nashe dejanje.
Golota dushe v smrtni uri,
ob rojstvu in v trenutkih
ljubezenske zamaknjenosti
je ob vseh drugih prilozhnostih
odeta v tanchice,
sestavljene iz zagrinjal slepila.