Revija SRP 155/156

Janez Hrovat

 

OB STOTI OBLETNICE SENZHERMENSKE POGODBE

 

Za izpolnjevanje ustavno-pravnih zavez Avstrijske drzhavne pogodbe (ADP) kot edinega merodajnega politichnega kompromisa in osvetlitev alternativne reshitve

 

1. Uvod

 

Koroshki Slovenci oz. Slovenci avstrijske dezhele Koroshke so ena tistih vej slovenskega naroda, ki je zavoljo najrazlichnejshih zgodovinskih pripetljajev in kontekstov v politichno-upravnem smislu ostal odrezan od osrednjega slovenskega narodnega in jezikovnega telesa, ki ga v sodobnem politichno-upravnem smislu zaokrozhuje drzhava Republika Slovenija (RS). 

Bolechi politichno-upravni delitvi slovenskega narodnega telesa navkljub, je uspelo slovenski in jugoslovanski politichni oblasti v okviru preminule Socialistichne federativne republike Jugoslavije (najprej FLRJ, kasneje SFRJ) dosechi izredno mochne pravno-formalne oz. ustavno-pravne garancije za avtohtono slovensko narodno skupnost v Republiki Avstriji. Gre za zaveze, dane po drugi svetovni vojni v kontekstu obnove oz. revitalizacije Republike Avstrije kot suverene drzhave; gre za zaveze Republike Avstrije do svoje avtohtone slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroshkem in tudi na avstrijskem Shtajerskem. 

Vrsta delezhnikov je kriva, da je implementacija Avstrijske drzhavne pogodbe (ADP), zlasti v 7. chlenu (ki govori o pravicah avtohtone slovenske narodne skupnosti v Republike Avstriji), naravnost porazna.

 

2. Porazna implementacija ADP (s poudarkom na chlenu 7)

 

Najvechji pokazatelj porazne implementacije ADP-ja s chlenom 7 je trend strahovitega upadanja shtevila (deklariranih) Slovencev na avstrijskem Koroshkem; v letu 1900 se je za Slovence opredelilo 100.000 prebivalcev (takratne vojvodine) Koroshke, kar je predstavljalo okvirno tretjino (1/3) celotne dezhelne populacije, v letu 1990 (resda v Koroshki nekoliko manjshega formata; brez Kanalske doline, Jezerskega in Sp. Dravograda s porechjem Mezhe) pa zgolj dobrih 10.000 prebivalcev, ali odstotkovno 2% dezhelne populacije. Gre za strahovit upad slovenske narodne pripadnosti oz. upad prebivalcev, ki se deklarirajo kot Slovenci.

V letu 2019, ko obelezhujemo stoletnico podpisa Saintgermainske (Senzhermenske, slovenizirano) pogodbe, ki je razmejila Avstrijo in Kraljevino SHS, lahko brez kakrshnega koli oklevanja zapishemo, da je v zadnjih stotih letih na avstrijskem Koroshkem potekal izrazito agresiven proces deslovenizacije. Proces deslovenizacije se je vrshil na razlichne nachine, med drugim z izvrshevanjem najrazlichnejshih tipov pritiska, ustrahovanj, zasmehovanj in tudi javnih pogromov uporabe pisane slovenske besede (denimo t. i. Ortstafelsturm). Deslovenizacijo so vrshili in jo vrshi velik del izvoljene oblasti s pomochjo uradnih inshtitucij in she vedno prisoten odpor do slovenstva, odpor, ki ostaja zakoreninjen v kritichno (pre)veliki masi koroshkega prebivalstva.

Status slovenshchine in Slovencev na avstrijskem Koroshkem je drastichno pod nivojem, ki naj bi ga zagotavljala ustavno-pravna dolochila Republike Avstrije – ADP – temeljni pravno-politichni dokument Republike Avstrije.

In ta status je skozi desetletja, ob preveliki anemichnosti tistih, ki bi morali potegniti jasne meje, kaj je sprejemljivo in kaj ni, postal malodane »status normalnosti«.

 

2.1. Odgovorni za porazno implementacijo ADP (chlen 7)

 

Krivci, da je »normalno«, da se je pred nashimi ochmi dogajal etnocid, deslovenizacija, agresivna germanizacija, da je »normalno«, da se mora preshtevilna dvojezichno govorecha koroshka vas oz. njeni prebivalci – vashchani – na vse pretege boriti za svoje dvojezichne krajevne table, ki so jim ustavno-pravno zajamchene(!) itd., so nam dobro poznani:

To so »avstrijske patriotske organizacije« tipa Heimatdienst, ki s svojimi udejstvovanji in prek svojih politichno-upravno-izvrshnih vzvodov zganjajo protislovensko gonjo;

to je koroshka dezhelna oblast, ki je prezheta s protislovenskim sentimentom;

to je tudi avstrijska zvezna vlada, ki se premishljeno spreneveda, da ne pozna vsebine temelja moderne drzhavnosti Republike Avstrije ADP; spreneveda se v vseobcho shkodo koroshkih Slovencev in v dobro politike »enojezichne Koroshke«;

to so tudi »krovne« organizacije koroshkih Slovencev, ki namesto sloge pri kljuchnih jezikovnih in narodnih vprashanjih ubirajo razlichne poti in s tem shibijo polozhaj narodne skupnosti;

to so tudi tisti Koroshci slovenskega rodu, ki se sramujejo svojega slovenskega porekla, svojih slovensko govorechih roditeljev in starih starshev; njihova politichna opredelitev je, preprosto povedano, »velikonemshka« namesto »dvojezichna«, brez sramu jih lahko poimenujemo kot nemchurje;

to je nezainteresirana, mlachna in popustljiva (jezikovna in narodna) matica – Republika Slovenija, kjer se politichne elite praviloma utapljajo v boju za doseganje ozkih partikularnih interesov in pozabljajo na svoj del odgovornosti do v politichno-upravnem smislu izgubljenih (tujih), v jezikovno-narodnem pa do she kako »svojih« Koroshchev;

to je (jezikovna in narodna matica) Republika Slovenija, ki pozablja na svojo odgovornost kot polnopravni subjekt internacionalnega prava, kot suverena politichna entiteta in avtoriteta, ki bdi (bi morala bdeti!) nad doslednim sposhtovanjem ustavnih nachel Republike Avstrije in ki premore odzivnost tako v internacionalno-pravnem kot tudi v politichnem smislu, kolikor ugotavlja ustavne krshitve severne sosede;

to je sholski sistem v Republiki Sloveniji, sistem, ki pozablja na svojo narodno buditeljsko funkcijo, saj svojih uchencev ne pouchi (dovolj) o razshirjenosti in o statusu slovenskega jezika in slovenstva onkraj drzhavne meje;

to s(m)o Slovenci (Republike) Slovenije, ki smo opiti od potroshnishtva in egoizma ter pozabljamo na nashe rojake in na nash jezik tako doma kot v zamejstvu in drugod.

 

3. Zloraba besedne zveze »kompromis«

 

Posebno pozornost velja vsekakor nameniti zlorabi termina kompromis. Preshtevilni predstavniki organizacij koroshkih Slovencev, kot tudi koroshki dezhelni in avstrijski zvezni politiki in oblastniki, se nadvse radi zatekajo k retorichni frazi, »da je na avstrijskem Koroshkem pach treba najti kompromisno reshitev« glede statusa, rabe in videnosti slovenskega jezika ter tam zhivechih Slovencev. Fraza o nujnosti iskanja »kompromisne reshitve« je predrzna in vsiljiva retorichna zvijacha, ki namensko ignorira dejstvo, da je bil (politichni) kompromis zhe davno sprejet in pravno-formalno zacementiran leta 1955, ko se je na podlagi ADP obnovila Republika Avstrija v njenih mejah pred letom 1938, torej pred prikljuchitvijo k Tretjemu Rajhu. Obnovitev Republike Avstrije v njenih predvojnih mejah in njena zaveza o skrbi za ohranitev in razvoj slovenshchine in slovenstva je kompromis.

Edini politichno in internacionalno-pravno merodajen in relevanten kompromis, ki ureja status koroshkih Slovencev, je spisan v Avstrijski drzhavni pogodbi (ADP). Prehajanje iz kompromisa v kompromis je faktichno zgolj izigravanje in nadigravanje mochnejshega nad shibkejshim, zato je za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroshkem, kot tudi za Republiko Slovenijo, popolnoma nesprejemljivo. Kolikor bi avstrijska dezhelna in zvezna oblast premogli nujno potrebno odgovornost za ohranitev slovensko govoreche narodne skupnosti na avstrijskem Koroshkem, bi bili tovrstni »kompromisi na kompromis« nesprejemljivi tudi za njiju. Dejstvo so pach drugachna.

Torej, ADP s svojim sedmim chlenom je in mora biti temelj in jasen okvir, znotraj katerega je mogoche spreminjati ali/in dopolnjevati zgolj tehnichne podrobnosti njene implementacije. Kakrshno koli reshevanje statusa dvojezichnosti na avstrijskem Koroshkem zunaj okvirov ADP, chemur smo pricha v zadnjih desetletjih, je tako internacionalno-pravno kot tudi vsebinsko gledano popolnoma nesprejemljivo. Zdi se, da se avstrijska dezhelna, zvezna in tudi najvishja pravna (ustavna) oblast ne zavedajo, kaj pomeni grobo krshenje in ignoriranje jasnih zavez ADP – gre za rushenje pravno-politichnih temeljev Republike Avstrije – in v kakshno drastichno spremembo pravno-politichnega in celo ozemeljskega oz. teritorialnega razumevanje in priznavanje Republike Avstrije lahko vodijo.

 

4. Mozhna alternativa zgodovinskemu kompromisu, ki ga utelesha ADP

 

S svojim machehovskim in ignorantskim nastopom vis-à-vis slovenske narodne manjshine daje Republika Avstrija izredno mochno sporochilo, ki je ostalo zamolchano; Republika Avstrija sporocha, da (namenoma ali nenamenoma, kakor koli zhe) ne izvaja tistega, kar ji je bilo nalozheno leta 1955 v njenem temeljnem pravno-politichnem aktu, v ADP.

To izmerljivo in preverjeno dejstvo postavlja Republiko Avstrijo v polozhaj, ko velja prevetriti in posodobiti njene ustavno-pravne temelje, in to v skladu z delovanjem avstrijske drzhave in z izvrshevanjem njenih temeljih ustavno-pravnih dolzhnosti vis-à-vis njenim drzhavljanom in avtohtonim narodnim skupnostim (zlasti Koroshkim Slovencem) v preteklih petinshestdesetih (65) letih.

Tovrstne prevetritve ustavno-pravnih temeljev Zvezne Republike Avstrije pa pomenijo tudi revizijo drzhavne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo; petinshestdeset let »represije avstrijske republike« je popolnoma dovolj merodajen in oprijemljiv fakt, da gre reshevanje narodnih in jezikovnih pravic koroshkih Slovencev iskati zunaj avstrijskega drzhavnega okvira, ki je vseskozi manifestiral podporo agresivni enojezichnosti in ki jasno favorizira nemshko govoreche drzhavljane.

 

4.1. Republika Slovenija kot varuhinja jezikovnih in narodnih pravic Slovencev in njenih narodnih manjshin

 

Republika Slovenija je v svojih osemindvajsetih (28) letih obstoja (1991-2019) ter she kot politichno-upravna entiteta Socialistichna republika Slovenija (1945-1991; 46 let) vseskozi izkazovala vzorno skrb za svoji dve avtohtoni narodnostni manjshini (italijansko in madzharsko). Uposhtevajoch v praksi vzorno delujoche varstvo (in skrb za razvoj!) obeh narodnih manjshin na podrochju RS, prakso, ki temelji na vzorni ustavno-pravni podlagi, obstajajo preshtevilni oprijemljivi in dokazljivi indici, da bi bila Republika Slovenija bistveno boljsha »macheha« Koroshcem nemshkega jezika, kakor je Zvezna Republika Avstrija Koroshcem slovenskega jezika.

 

4.2. Ignoriranje dolochb ADP rushi temelje suverenosti Republike Avstrije na (dvojezichnem) Koroshkem

 

Predstavljeno reshevanje problematike uveljavljanja dvojezichnosti na avstrijskem Koroshkem je z vidika Republike Slovenije in slovenskega naroda kot njenega temeljnega in konstitutivnega elementa edina mozhna alternativa pravno-formalnemu kompromisu, ki ga poznamo kot Avstrijska drzhavna pogodba. Zato je enormnega pomena, da se Avstrija zave pomena doslednega uresnichevanja ADP, kajti kakrshen koli drug politichni kljuch za reshevanje poraznega varstva dvojezichnosti na Koroshkem je za Avstrijo politichno in teritorialno manj prizanesljiv, kot je bila ADP.

 

5. Sklepne misli

 

Stota (100) obletnica podpisa Senzhermenske meddrzhavne pogodbe (podpisana 10. 9. 1919) in vech kot polstoletnica ponovne internacionalno-pravne vzpostavitve suverenosti Republike Avstrije (ADP iz leta 1955) sta zgodovinski prelomnici, ki terjata kritichno evalvacijo narodno-jezikovnih in etnichno-demografskih smernic na avstrijskem Koroshkem. Zgodovinske primerjalne shtudije zadnjih stotih (100) let kazhejo, da sta tako avstrijska zvezna kot koroshka dezhelna oblast v bistveno preobsezhni meri zatajili pri izvajanju svojih ustavno-pravnih dolzhnosti vis-à-vis slovenski narodni skupnosti.

Demografski pogrom nad koroshkimi Slovenci ter izrazita negativna nastrojenost proti »vidni dvojezichnosti« in proti dosledni uporabi dvojezichnosti v javnem zhivljenju na avstrijskem Koroshkem sta nesporna dokaza velike in predrzne ignorance avstrijske zvezne in dezhelne oblasti pri izvajanju svojih ustavno-pravnih dolzhnosti.

Nujno je, da Republika Avstrija konchno postane varuhinja svojih ustavno-pravnih temeljev, t. j. Avstrijske drzhavne pogodbe, v polnem pomenu besede, in da enkrat za vedno popravi zgodovinske krivice svojim drzhavljanom na Koroshkem, saj jih organizirano in sistematichno odvracha od dvojezichne socializacije in identitete, ki je stoletja zaznamovala Koroshko.

Alternativa nadaljnji ignoranci izvrshevanja chlenov ADP odpira kompleksno politichno, geopolitichno in etnopolitichno vprashanje; Republika Slovenija, samoopredeljena kot »drzhava slovenskega naroda in njenih drzhavljanov«, kakor je navedeno v preambuli Ustave Republike Slovenije, se v primeru nadaljnjih krshitev dvojezichnosti na avstrijskem Koroshkem lahko pozicionira le na nachin, ki v veliki meri zamaje tako aktualno ustavno-pravno formulacijo Republike Avstrije, kakor tudi njeno ozemeljsko oz. teritorialno razumevanje.

Skrajni chas je, da prichneta avstrijska zvezna in koroshka dezhelna oblast v polni meri izpolnjevati svoje dolzhnosti, zapisane v ADP, in tako omogochita obstanek in razvoj fenomena dvojezichnosti na avstrijskem Koroshkem. Zgolj odlochno in jasno ukrepanje v smeri za krepitev dvojezichne Koroshke lahko dolgorochno preprechi eskalacijo problematike v politichno konfrontacijo Republike Avstrije in Republike Slovenije z negotovim izidom.

Naj zhivi dvojezichna Koroshka! / Lange lebe zweisprachiges Kärnten!

 

Avtor: Janez Hrovat, mag. svetovnih shtudij

Spisano v Celju, na celjskem Shtajerskem, v Republiki Sloveniji, v decembru 2019