Revija SRP 155/156

Ivo Antich

 

RUBINI

 

I

 

V pesmih slavil je Hajam res vino

in lepih bitij rajsko milino.

Vendar pa je v glavnem pil le vodo

in si ni mazal rok z mrhovino.

 

 

II

 

Kristjan slika figuralne freske,

musliman pa samo arabeske.

Hajam: »Oba kot pijanca nered

tlachita v reda bezhne odbleske.«

 

 

III

 

V predmestni mejhani, neznan in sam,

Hajam o sebi slishi stavek tam:

»Che bi strup res pil, ga ne bi slavil.«

Hajam odide, v sebi chutech sram.

 

 

IV

 

»Kako si drznesh vino slaviti,

saj ga vera ne dovoli piti?!« –

»V vinu je resnica – jedro slavim.

Balast pa povsod kazhe chrtiti.«

 

 

V

 

Reche si Hajam: »Zame kvartina

je vrednejsha kakor chasha vina.

Che moja pesem slavi resnico,

je pravzaprav vsak verz le lazh fina.«

 

 

VI

 

»Le kako, Hajam, vino koristi,

saj pivca zastrupi do obisti?« –

»Sonce vsemu daje zhivljenjsko moch,

lahko pa ubije te vir isti.«

 

 

VII

 

»Mnogo lazhejo pesniki – davni

Grk je rekel. Je res, Hajam slavni?« –

»Brez teh lazhi ljudje she dosti manj

bi vedeli o resnici glavni.«

 

 

VIII

 

 »Hvalish pijanstvo, vendar nikoli

nisi pijan. Vprashanje dovoli:

kakshen je sploh smisel tega, Hajam?« –

»O slavcih naj ne sodijo voli.«

 

 

IX

 

Norchujejo se iz poezije,

vendar ljubijo njene pomije.

Hajam pojasnjuje to takole:

»Svinja za biseri pach ne rije.«

 

 

X

 

»Karkoli chlovek drugemu stori,

nekoch nekako vrnjeno dobi.«

Hajam: »Cheprav je to neskonchen krog,

se v kvadratu bojujejo stvari.«

 

 

 

Ciklus Rubini vsebuje kvartine v obliki t. i. rubajev (m. sp. edn. rubáj < perz., tur. rubai; arab. ruba – chetrtina, ruba'iyah – kvartina; angl. rubaiyat, slov. tudi rubajat); perzijska pesnishka oblika, ki je kot samostojna refleksivna miniatura blizu zgoshchenosti epigrama ali aforizma; rimana je po vzorcu aaba, vchasih aaaa (nacheloma brez prestopov; prva dva verza naj bi bila »teza«, tretji »antiteza«, chetrti »sinteza« ali »poanta«), nastala naj bi z zdruzhitvijo dveh distihov ali perzijskih dubejtov, nadaljnje »dodajanje« distihov pa naj bi vodilo do gazele in kaside. Izvorni perzijski metrum iz ene anakruze in dveh horijambov naj bi dal 10-13 zlogov, ker pa so popularni Fitzgeraldovi prevodi Omarja Hajama (eden od velike trojice perzijskih lirikov poleg Rumija in Hafiza), najvechjega mojstra rubajev, v angleshkih desetercih, je deset zlogov postalo obichajno za rubaje v zahodnih jezikih. Tukajshnji rubaji ohranjajo vzorec rim aaba, s silabichnimi deseterci (brez metruma). (Op. avt.)