Revija SRP 155/156

Ivo Antich

 

KARABAH ALI CHRNVRT

(horror dvogovor)

 

– Poglejva na konec leta 2020 »z vrha sveta«, kamor so bile tudi sicer med tem kovidovim letom tako ali drugache uprte vse ochi. »Twenty-twenty crazy year« pravijo Americhani, ki so ob koronskem svetovnem rekordu imeli tudi kronske volitve. Naposled je tudi to leto nekako prikolovratilo do svojega neslavnega in tezhko prichakovanega konca. Skupaj s Trumpom, mar ne?

– Za demokrate naj bi bil Biden nekakshno odreshilno cepivo v finalu tega leta kot chista kontra Trumpu v vsem razen po starosti, oba imata celo zhensko spremljavo eksotichnega porekla. V praksi bo seveda le brezbarvno nadaljeval Trumpovo politiko v belih rokavicah, medtem ko je slovenski zet bolj slikovito opletal z boksarskimi.

– Kako je pravzaprav s temi starci na vrhovih politike?

– Nich novega pod soncem … Gerontokracija zhe v antiki … V najbolj usodnem chasu, med drugo svetovno vojno, je ZDA vodil ne ravno mladosten invalid v vozichku … Konec koncev, sedanja angleshka kraljica je zhe sredi desete dekade, pa she koga bi se nashlo.

– Je Trump res najvechji predsednishki eksces v zgodovini ZDA?

– Ena od shtevilnih knjig o njem je biografska apologija izpod peresa zgodovinarja Conrada Blacka z naslovom: A president like no other (Predsednik kot noben drug); v njej je njegov uspeshen zunajstrankarski pohod na oblast razlozhen kot odgovor Americhanov, razocharanih tako nad demokrati kot nad republikanci. Na sploshno pravijo, da je Trump prishel v Belo hisho »skoz stranska vrata«. Kot meshetarja z nepremichninami in zvezdnika nekakshnega tv-shova ga je obichajna pravnishko-politokratska elita z doktorati najuglednejshih univerz gledala postrani kot pritepenca, intruderja, vulgarnega populista, ki naj bi bil celo »brez mozhganov«. Ampak kakor koli, bil je izvoljen, za seboj je imel dolocheno kritichno maso (tudi vplivnih) drzhavljanov ZDA, zrasel je iz njihovih tal, ni ga prinesel zalivski tok. Kot predsednik je deloval »eksotichno«, a dejansko v marsichem uspeshno, zlasti v gospodarstvu z ostro poudarjenimi amerishkimi interesi. Obstaja mnenje, da mu je gladko ponovno izvolitev odneslo podcenjevanje pandemije, a glede na to, da so ga ves chas mandata skushali izlochiti na vsakrshne nachine, se na kovid zozhena razlaga zdi poenostavljena.

– Eksotichni spremljevalki?

– Trumpova zhena (»chrnka« po pomenu svojega grshkega imena) in Bidnova podpredsednica. Obe po poreklu iz eksotike, ki jo Trump oznachuje kot »shithole countries« …

– Tako je v pogovoru oznachil nekatere afrishke in juzhnoamerishke drzhave, torej ne velja za omenjeni spremljevalki?

– Res je, a to pri tem ni bistveno. Kot »shithole country« je Slovenija oznachena v amerishkem satirichnem filmu Borat 2, ki obdeluje Kazahstan, mimogrede pa zbode Melanijo in Trumpa. Avtorje tega filma je Anna Khachyan, v Moskvi rojena newyorshka »as if« umetnica armensko-judovskih starshev, opozorila, da je izrek »shithole country Slovenia« njen domislek. Sicer pa je bilo pravzaprav le vprashanje chasa, kdaj se bo kdo javno spotaknil ob asociativnost angleshkih besed Slovenia(n), Slovene, sloven, slovenly …

– Nerodna stvar?

– She posebno nerodna, che je zaradi odmevnosti vsega, kar pride iz ZDA, omenjeni satirichni citat edini vidni rezultat, ki ga ima Slovenija od svoje hchere v Beli hishi. Reverzijski izogib bistvu te oznake v interesu (samo)tolazhbe ne razveljavi bistva, ki je tradicionalna zahodna depreciacija svetovnega obrobja ali »tretjega sveta«. Na sploshno je za Americhane obrobje vse zunaj ZDA; kako grobo ali »duhovito« to kdo pove, je pach druga stvar. Gotovo pa bi na primer za Shvico she Americhani malo tezhje rekli, da je »shithole country«.

– Mogoche pa gre le za nekoliko sarkastichno, a vendar nedolzhno retorichno shalo?

– Nedolzhne shale ni. Vsaka shala je v jedru pejorativ kot kompenzirana agresija, ki jo je izzval osmesheni predmet z neko svojo tako ali drugache iritantno lastnostjo. Ni shale, s katero ne bi bilo mozhno koga prizadeti. »Temna stran« shale se pokazhe zlasti takrat, ko se v svoji skrajni realizaciji sprevrzhe v tragedijo. Za Nietzscheja je bil smeh ubijalski. Shaljivost, nesramnost, nasilje, zlochinstvo, razlichice histerije z umetnostjo na chelu – vse to izvira iz travmatichne psihosomatske blokade, ki zahteva preboj.

– Kaj sploh Bidnovi podporniki prichakujejo od njegovega predsedovanja?

– Interes je odvisen predvsem od socialnega konteksta. Za ene je gotovo najbolj vazhno, da bodo za njegovim hrbtom (spet) blizhe drzhavnemu koritu. Verjetno pa so tudi taki, ki menijo, da bo na primer odpravil ovire na meji z Mehiko in postavil napise »Willkommen« v chast evroangelu. Pa da bo s Kitajci plesal po njihovem taktu …

– Menda je ravno on preprichal Clintona za bombardiranje Srbije?

– Che si demokrat, ti je vse odpushcheno. Tudi Kamala je Bidnu odpustila nekdanje rasistichne izjave …

– Bush mlajshi je drone uporabil le parkrat, ali ne?

– Oznachen je bil kot »fashist«, nobelovec za mir Obama jih je »normaliziral« v mnozhichni uporabi.

– Droni in Armenija kontra Azerbajdzhan?

– V nedavni reprizi medsebojne »vechne vojne« so Azerbajdzhanci onemogochili Armence z droni. Imeli so zagotovilo batjushke, da se ne bo vmeshaval v prepir »svojih otrok« (A-A sta obe chlanici SND, »nadomestne Sovjetije«), cheprav bi bilo prichakovati, da se bo zavzel za pravoslavne brate Armence, enega najbolj krvavo preganjanih etnosov na svetu, zoper turkomuslimane. Putin je kot zmeraj ravnal racionalno: Gorski Karabah, armenska eksklava, ki sredi Azerbajdzhana zahteva prikljuchitev k matichni Armeniji ali samostojno drzhavnost, je brezperspektivni etnogeoparadoks, zaradi katerega ni vredno odpirati novega spora z mochnim natovcem Erdoğanom, zashchitnikom Azerjev, stranske veje Turkov.

– Druga aktualna asociacija: Abiy Ahmed Ali?

– Premier etiopske federacije (ok. 80 etnij, ok. 70 jezikov), protestant, sin muslimana in pravoslavke, oficir, doktor filozofije, nobelovec za mir 2019, naslednje leto rabelj krshchanskih Tigrejcev, ki hochejo posebno avtonomijo, morda odcepitev v samostojnost ali prikljuchitev k matichni Eritreji, po dolgi vojni odcepljeni od Etiopije. Ugotovil je, da z nobelovskim pacifizmom ne bo mogel preprechiti »jugoslavizacije« svoje drzhave … Sicer pokanje po drzhavotvornih shivih ni le znachilnost afro-balkanske eksotike; adhok primera sta vsaj Shpanija in Velika Britanija. Somalski nacionalizem zheli Veliko Somalijo na Afrishkem rogu, od somalske federacije se zheli odcepiti Puntland, pa tudi mnozhichno chishchenje ni le tamkajshnja posebnost, saj se kakshen tozadevno primeren rog najde tudi v »raju pod Triglavom«.

– Koga sploh, she posebno sredi kovidove pandemije, brigajo te male vojne v »shithole countries«?

– Res malokoga. Ljudje si rechejo: kaj nas brigajo kupi nesreche nekje tam v eksotichnih daljavah, ko smo do vratu v lastni malori … Ampak po meteorologu Edwardu Lorenzu obstaja »uchinek metulja«: njegov zamah s krilci povzrochi vihar na drugem koncu sveta … Iz daljnih nesrech se ti pred vrati znajdejo trume beguncev … Gorski Karabah je po armensko Lernajin Gharabagh ali bolj obichajno Arcah, po azerbajdzhansko pa Dağlıq Qarabağ (dobesedno: gorski chrni vrt). Gre za toponim, ki ima shirsho simbolichno vrednost, saj nakazuje vzporednice med dvema »chrnima luknjama«: med goratim Kavkazom in goratim Balkanom, na obeh so nagnetene in premeshane majhne etnije v nikoli povsem reshenih medsebojnih (ob)rachunih. »Kar«, iz nostratichnega protojezika izvirajocha prabeseda za kamen-skala-gora, je v jedru imen Karantanija, Karintija, Karnija, Kranjska, Korotan, Koroshka, Gorenjska, Korasan v Iranu itd., turko-evrazijska beseda »kara« s pomenom »chrn« pa asociira poglavitni prelom v celotni balkanski in tudi slovenski zgodovini, vkljuchno s koroshkim plebiscitom 1920. Srbska dinastija Karadjordje, izvirajocha iz Chrne gore (turshko Karadağ), je vzpostavila SHS-Jugoslavijo leta 1918 kot najvechji triumf v srbski zgodovini, ki ga leto 1945 ne more zasenchiti; to dejstvo je komunistichna federacija skushala odmisliti s »shtetjem od nichle«, a je od burzhoazije podedovano velikosrbsko drzhavo z isto prestolnico le po svoje dopolnila in naposled zavozila, vsaj navidezno.

– Navidezno?

– Po bolj natanchnem poznavanju in uposhtevanju nekaterih desetletja prikrivanih in pragmatichno prikrojenih dejstev se pokazhe, da je Jugoslavija razpadla tako rekoch zhe ob nastanku. Po koncu prve svetovne vojne je zmagovalnim velesilam Zahoda ustrezal osnutek Jugoslavije kot nekak »neuvrshcheni izolirplac« zoper nemshko »dno« (Drang nach Osten) in zoper panslovansko Sovjetijo, dejansko pa je shlo, namerno ali nenamerno, za tempirano bombo ali peklenski stroj (»nasvidenje v naslednji vojni«). Ob koncu prve svetovne vojne so zahodni Juzhni Slovani na svojem jugopodrochju razpadle A-O najprej ustanovili t. i. Drzhavo SHS (Drzhava Slovencev, Hrvatov in Srbov) s sedezhem v Zagrebu, vendar je to bil le mednarodno nepriznan enomesechni provizorij, ki ni zmogel obvladovati lastnega prostora in kaotichnih povojnih razmer v njem, she manj, da bi realiziral zazheleno konfederalno »republikansko« unijo s Kraljevino Srbijo. Meje te prve SHS niso bile zanesljivo dolochene, zlasti ni bilo jasno, kam sodi njen »trebuh« (geslo hrvashkega nacionalizma »bez Bosne nema Hrvatske« je dezavuirala antanta, ki je na podlagi relativne vechine pravoslavnega prebivalstva BiH prisojala Srbiji), antantno prerojena Italija pa je zhe osvajala Posochje in vzhodni Jadran; kazalo je, da bo od Slovenije kot ostanka Avstrije in od Hrvashke kot ostanka Ogrske nazadnje ostala Ljubljana z okolico in Zagreb z okolico, oboje pa bi lahko preprosto »obesili nazaj« k matichnima ostankoma. Po katastrofi prerojena Srbija je z vojsko, ob pomochi zaveznikov, zlasti Francozov, po preboju solunske fronte bliskovito osvajala lastno ozemlje in mu tudi s politichnimi manipulacijami (npr. podgorishka in novosadska skupshchina) dodajala nove pokrajine na eni strani v smeri Jadrana, na drugi v smeri Ogrske (BBB – Vojvodina); nazadnje se je k srbski kraljevini prikljuchila she invalidna Drzhava SHS (klicala je srbsko vojsko na pomoch). Prebivalci prikljuchenih dezhel so bili kot ostanki v vojni porazhenih strani povsem zmedene in neenotne shizoidentitete; v Zagrebu so eni slavili osvoboditev, drugi so s smrtnimi zhrtvami ter z vzklikanjem tako nacionalnih kot komunistichnih gesel protestirali proti srbozdruzhenju, ki ga sabor ni priznal; Chrnogorci (»uzor-Srbi«) so se izgubi samostojne kraljevine upirali z vechletno gverilo (»bozhichna vstaja« 1918 – komiti do 1929), skoz Makedonijo (tudi tu protisrbski komiti) je srbska vojska preshla brez formalnega zadrzhevanja s kakshno »skupshchino«. Govorilo se je o srbski prevari (proton pseudos), a je pravzaprav bolj shlo za izigranost nemochnih v dolochenih razmerah; kmalu pa se je izkazalo, da je tudi srbski triumf na podlagi temeljnih drzhavotvornih prerogativov skrajno problematichen rezultat istih okolishchin in da na Balkanu vsaka reshitev pomeni nov zaplet v istem vozlu. Srbija ne ekonomsko-civilizacijsko ne biofizichno-demografsko (le relativna vechina prebivalstva YU – ok. 40 %) ni bila absolutno superioren gospodar lastne enormno povechane drzhave od Triglava do Kajmakchalana. Potem ko je YU v sedmih desetletjih obstoja shla skoz vse mozhne oblike politichnih sistemov, se je na ozadju razsula ruskega komunizma soochila s paroksizmom vseh notranjih »vechnih rachunov« s svojimi etnichnimi sestavinami. Po spletu »afro-kavkashkih malih vojn«, pogashenih z mednarodno pomochjo, so jugosprostor pokrile bolj ali manj nebogljene etnodrzhavne tvorbe.

– Kakshen je sploh »smisel« teh malih vojn?

– Isti kot velikih, svetovnih … Biologija … Prerivanje in prekrivanje chred, ras, etnij, kast … Rivalstvo kot zhivalstvo … Seveda obstajajo tudi razlichne vishje, idejno-spiritualne razsezhnosti, za ene povsem iluzorne, za druge pa resnichnejshe od vsake resnichnosti; chlovek se pach ne more sprijazniti s tem, da bi bil v jedru le zhivalska prebavna cev od ust do mednozhja. Nihche pa se ne more izogniti osnovnemu dejstvu chloveshkega bivanja, ki ga dolochajo chisto animalichne, neposredno izkustvene tochke: zaplod, rojstvo, boj za obstanek, smrt. To je jasno vsakemu nepismenemu kmetu, ki je pri tem lahko tudi skrajno pobozhen, ustrezno kakshni religiji.

– Kaj je pri tem ochitnem determinizmu chlovekova svobodna volja?

– Terminoloshki nonsens, contradictio in adiecto: volja je sama po sebi forsirano usmerjena (avto)represija za dosego dolochenega cilja in kot taka ne more biti svobodna, pa tudi sicer je vsaka »svobodna odlochitev« pogojena s kontekstom prostora in chasa, v katerem se zgodi.

– Sklicevanje na biologijo, darvinizem … Ali ni to adut in alibi nacifashizma?

– Po svoje res, a to samo po sebi ne pomeni, da ne vsebuje nich resnice, ki jo je ta politichna ideologija prirejala svojim interesom. Za kljuchne nacifashistichne drzhave je bila usodna prav njihova »obozhevana muza« biologija: drugorazredne biogeografske ali geobioloshke tvorbe so hotele igrati vloge prvorazrednih velesil, segale so prek meja svojih mozhnosti v realni danosti, to je bil njihov histerichni utopizem … Za ilustracijo k neredko prirochni oznaki »fashist« naj omenim znanca, profesorja biologije, Primorca, od zgodnje mladosti borca zoper fashizem, pred katerim je kot tigrovec emigriral v Jugoslavijo, bil tudi partizan, po vojni pa zhrtev razlichnih shikan. Med drugim so mu ochitali nacistichno »blut-und-boden« filozofijo, ker je v neki svoji bolj filozofski kot naravoslovni razpravi, objavljeni v obskurni publikaciji, zapisal, da je biologija kljuch realne eksistence, da je bilo partizanstvo boj za zhivljenjski prostor od Benechije do Koroshke s slovansko-evrazijskim zaledjem, ter omenil, da je svastika pradavni simbol evrazijskega solarnega kulta in da so jo spochetka, v chasu revolucije, uporabljali rdechearmejci. Priznaval je, da je njegovo mishljenje nekoliko radikalno, ni se mu pa zdelo najbolj logichno, da ga kot »vulgarnega materialista« privijajo deklarirani ideologi materializma, podlozhenega s panslovanskim rusofilstvom.

– Kakshne sankcije kompartijskih tovarishev je dozhivel?

– Rekli so mu nekako takole: vemo, da si bil tigrovec, TIGR pa je bil veja jugofashistichne Orjune, vemo tudi, da si bil partizan ne iz pravega naprednega preprichanja, ampak ker pach nisi imel drugega izhoda, vendar ves ta tvoj trud vseeno cenimo, zato te obravnavamo privilegirano – ne moremo te vech pustiti, da she naprej pouchujesh mladino s svojimi idejnimi zablodami, na voljo imash sluzhbo v knjizhnici … Seveda je imel she srecho; par let prej bi ga poslali na »sonchni Jadran« ali pa bi ga preprosto »uzela magla«.

– Svet kot peklenski stroj?

– Mashinerija pekla.

– Svet kot »chrn vrt«?

– In v njem pandemija – »chrna smrt«.

 

(dec. 2020)