Revija SRP 155/156

Damir Globochnik 

 

ZACHETKI DELOVANJA FOTOKLUBA HRASTNIK 

 

V tridesetih letih preteklega stoletja je zachela z delovanjem vrsta fotoamaterskih drushtev. Najpomembnejsha med njimi sta bila Fotoklub Ljubljana (ustanovni obchni zbor oktobra 1931) in Fotoklub Maribor (ustanovni obchni zbor januarja 1936). Hrastnishki fotoamaterji so se leta 1932 povezali v fotografsko sekcijo Slovenskega planinskega drushtva Trbovlje. Zhe maja 1932 so sodelovali na razstavi, ki jo je priredil Fotoklub Litija (prva fotografska razstava v Sloveniji po prvi svetovni vojni, klub je bil ustanovljen septembra 1931). Naslednje leto so v okviru SPD v Hrastniku ustanovili lasten foto odsek. Ustanovni sestanek je bil 23. novembra 1933 v gostilni Karla Logarja (Pri Logarchku) v Hrastniku. Prvi predsednik hrastnishkega foto odseka SPD Trbovlje je postal obratovodja v rudniku inzh. Silvin Burger. Odborniki so bili inzh. Rihard Frayer, Martin Shinkovec, Viktor Dezhelak in Ferdo Jesenshek.1

Ob ustanovitvi je foto odsek imel 11 chlanov. K odseku je konec leta 1933 pristopilo okrog 20 fotoamaterjev.2 Vechina chlanov je bila rudnishkih nameshchencev. Na zachetku leta 1934 je bilo chlanov zhe 61. Odsek je pridobil klubske prostore s temnico, zachel s predavanji in prvo razstavo 70 fotografij pripravil konec leta 1935 v deshki osnovni sholi.3

Po razstavi so se odlochili ustanoviti lasten klub. Ustanovni sestanek je bil 28. maja 1936 v gostilni pri Logarchku. Predsednik Fotokluba Hrastnik je postal inzh. Rihard Freyer, podpredsednik Mirko Greshak, tajnik inzh. Silvin Burger, blagajnik Martin Shinkovec, odborniki Emanuel Zelinka, Ferdo Jesenshek in Stanko Brechko, revizorja Viktor Dezhelak in Slavko Dolanc, chlani razsodishcha pa inzh. Freyer, inzh. Burger in Adolf Novotny.4

Druga razstava Fotokluba Hrastnik je bila konec leta 1938.5 Leta 1939 je bil klub sprejet v Zvezo slovenskih fotoamaterskih drushtev. Fotoklub Hrastnik je vodil kemik v kemichni tovarni Mirko Greshak, ki je »znal z dovtipom, a che je treba tudi s trmo premagati vsako oviro«.6 Greshak je leta 1939 prejel bronasti medalji na fotografskih razstavah v Osijeku in Debrecenu.7

Fotoklub Hrastnik je bil prvi domachi fotografski klub, ki je zgradil lasten klubski dom. 10. novembra 1940 je odprl razstavni paviljon – Puharjev dom in v njem hkrati pripravil prvo vseslovensko fotografsko razstavo, na kateri so lahko sodelovali amaterski in poklicni fotografi.

Dom, poimenovan po prvem slovenskem fotografu in fotografskem izumitelju, je stal v sredishchu Hrastnika (na Pintarjevih bajerjih, med Shentjurchevo restavracijo in letnim kopalishchem). Velik je bil 8 x 10 m. V njem so bili razstavna dvorana, ki je lahko sprejela okrog 200 fotografij, temnica in klubski prostor. Na razpolago naj bi bil tudi drugim hrastnishkim drushtvom kot razstavni prostor.8 Gradnjo Puharjevega doma so podprli hrastnishka obchina ter domacha steklarska in kemichna industrija, pa obrtniki in rudnik. Pri gradnji doma je sodelovalo hrastnishko delavstvo.9 Gradbenik Bozhich je opravil svoja dela zastonj.10 Puharjev dom je bil porushen leta 1964.

Na odprtju Puharjevega doma je bilo vech kot 20 chlanov Fotokluba Ljubljana in njihovih svojcev, chlani fotoklubov z Jesenic, iz Zagreba idr. Fotoklub Ljubljana sta zastopala predsednik Rado Merhar in tajnik Ivan Lombar, Zvezo slovenskih fotoamaterskih drushtev pa Gojko Pipenbacher in Karlo Kocjanchich. 

Predsednik Zveze Gojko Pipenbacher se je v govoru zahvalil chlanom hrastnishkega fotokluba, obchini, industriji, trgovini, obrti in delavstvu za njihov prispevek k domu, ki predstavlja uspeh vsega slovenskega fotoamaterstva. Obljubil je, da bo Zveza z najvechjo pozornostjo spremljala nadaljnje delo Fotokluba Hrastnik in ga podpirala po svojih mocheh. Predsednik kluba Mirko Gershak se je zahvalil svojim sodelavcem in gostom. Zhupan Karel Malovrh je poudaril, da bo delo hrastnishkih fotoamaterjev Hrastniku v chast. V imenu Hrvatskega fotoamaterskega saveza in Fotokluba Zagreb je govoril Avgust Frajtich, ki se je zavzel za sodelovanje med slovenskim in hrvatskim fotoamaterstvom. V imenu glavnega odbora SPD je govoril sholski upravitelj iz Trbovelj Tone Beg: fotoamaterji so najbolj vneti povelichevalci nashih planin in jih s svojim delom priblizhajo ljudem. Dom je blagoslovil domachi kaplan Shkrjanec.11

Razstava v Puharjevem domu je bila v letu 1940 edina vechja fotografska razstava na slovenskih tleh. Karlo Kocjanchich jo je v oceni, objavljeni v Jutru, primerjal z 8. mednarodno razstavo umetnishke fotografije v Zagrebu: »Chas bi bil, da se popravi mnenje, da je slovenska umetnishka fotografija pretezhno pokrajinska fotografija in samo v podajanju pokrajine mochna. Primerjava s pravkar minulo internacionalko v Zagrebu nam kazhe, da obdelujejo nashi amaterji pokrajino n. pr. manj nego Hrvati. Genre, portret, tihozhitje in vse takshne vrste motivov, jih zanimajo dosti bolj in che uposhtevamo nekoliko izjem (n. pr. Gliha, Kovachich, Pavshich), so z dovrshenimi deli zastopani najbolj avtorji, ki pokrajine sploh niso poslali ali pa samo mimogrede (Michieli, Pfeifer, Marenchich, Smolej, Kozhelj, Kornich, Krashovec, Pivka, Simonchich, Smolej, Vidmajer Ljubo in cela vrsta drugih). Edina pravilna ocenitev slovenske fotografije v tem oziru je pach ta, da ima pokrajino rada, a prav tako rada ima tudi druge motivne vrste in je zavoljo tega ena najbolj pestrih na svetu. Da-li bi nam neka stanovitnost v motivih, kakor tudi neka enotnost v tehniki, vsak pri nastopih kot celota, ne bila v korist, je drugo vprashanje.«12

Na razstavi je s 168 fotografijami sodelovalo 52 fotografov iz raznih krajev, vechinoma chlanov Zveze slovenskih fotoamaterskih drushtev oziroma FKL. V zhiriji so bili inzh. Lujo Michieli, Karlo Kocjanchich, Marjan Pfeifer, Mirko Greshak in she dva chlana FK Hrastnik.13 Nagrade je prejelo osem chlanov Fotokluba Ljubljana (Ivo Kozhelj in Slavko Smolej z Jesenic, Janez Marenchich iz Kranja, Maks Gliha, K. Kocjanchich, Ante Kornich, Fran Krashovec, L. Michieli, vsi iz Ljubljane) in trije chlani Fotokluba Maribor (Jozhe Kovachich, Drago Pavshich in Marjan Pfeifer). Najvech nagrad so prejeli chlani Fotokluba Ljubljana, kateremu je zato pripadlo »Puharjevo spominsko prehodno darilo«, ki ga je ustanovila in izdelala Abelova steklarna v Hrastniku.14

Hrastnishki fotoklub je v letu 1940 pripravil pet vecherov s projekcijami preko 300 barvnih diapozitivov domachih avtorjev in s predvajanjem filmov, ki so prikazovali Mrzlico, Kal in Hrastnik. Prirejena sta bila dva fotografska izleta, dokonchana je bila temnica, chlani so sodelovali na raznih razstavah.15 Na drugem letnem obchnem zboru FK Hrastnik 22. januarja 1941 sta bila pri klubu ustanovljena odseka za barvno fotografijo in film.16

 

 

 

 

[1] www.fotoklub-hrastnik.si/predstavitev.htm

2 Po: »Iz Hrastnika«, Jutro, 1933, sht. 282.

3 Po: »Obchni zbor fotoodseka SPD Trbovlje«, Jutro, 1934, sht. 34.

4 Zapisnik ustanovnega obchnega zbora Fotokluba Hrastnik, 28. 5. 1936, www.fotoklub-hrastnik.si/predstavitev.htm

5 Po: Fotografska razstava v Hrastniku«, Ponedeljski Slovenec, 1938, sht. 51.

6 K. K. (=Karlo Kocjanchich), »I. razstava slovenske fotografije v Hrastniku«, Jutro, ponedeljska izdaja, 1940, sht. 47.

7 Po: »Hrastnishki fotoklub«, Jutro, 1940, sht. 4.

8 Po: »Hrastnishki fotoklub«, Jutro, 1940, sht. 4.

9 Po: »Puharjev dom v Hrastniku«, Slovenec, 1940, sht. 260.

10 Po: »Kljub tezhkim razmeram …«, Jutro, 1940, sht. 222a.

11 Po: Karlo Kocjanchich, »Razni dogodki / Deseto poslovno leto, 14. 11. 1938 do 28. 11. 1940«, Kronika fotokluba Ljubljana, str. 8.

12 K. K. (=Karlo Kocjanchich), »I. razstava slovenske fotografije v Hrastniku«, Jutro, ponedeljska izdaja, 1940, sht. 47.

13 Po: Karlo Kocjanchich, »Zapis za 3. 11. 1940 / Deseto poslovno leto, 14. 11. 1938 do 28. 11. 1940«, Kronika fotokluba Ljubljana, str. 8.

14 Po: »Odlochitev v Hrastniku je padla«, Jutro, 1940, sht. 271.

15 Po: »Obchni zbor Fotokluba Hrastnik«, Jutro, ponedeljska izdaja, 17. 2. 1941.

16 Po: Stojan Kerbler in Primozh Lampich, »Kronologija«, 150 let fotografije na Slovenskem 1919–1945, II. del, Arhitekturni muzej in Mestna galerija Ljubljana 1989, str. 250.

 

 

 

 

 

Puharjev dom v Hrastniku