Revija SRP 155/156

Damir Globochnik

 

DEZHELNI GLAVAR NA KRANJSKEM FRIEDRICH VITEZ VON KALTENEGGER

 

Dr. Friedrich Kaltenegger je bil rojen leta 1820 v Trstu. Zgodaj je izgubil mater, zato je odrashchal v druzhini pianistke Marie Pachler-Koschak skupaj z njenim sinom, pesnikom in bibliotekarjem Faustom Pachlerjem (1819–1891). Obiskoval je nemshko gimnazijo v Gorici in konchal shtudij prava v Gradcu. Leta 1841 se je zaposlil kot sodni pripravnik. Od leta 1843 je deloval kot financhni prokurator. Leta 1844 je postal doktor prava, leta 1853 pa je opravil pravosodni izpit. Njegov oche, financhni svetnik Franz Kaltenegger je leta 1858 prejel odlikovanje z redom zhelezne krone III. razreda. Druzhina je odtlej lahko uporabljala plemishki naziv Ritter (vitez) von Riedhorst.1 Friedrich Kaltenegger se je istega leta kot financhni svetovalec zaposlil na oddelku financhne prokurature v Ljubljani. Po ustanovitvi lastne financhne prokurature za Kranjsko leta 1867 jo je vrsto let vodil kot financhni svetnik in prokurist.2

 

Od leta 1863 je bil ljubljanski obchinski svetnik (nekaj chasa tudi podzhupan). Od leta 1867 je bil poslanec v dezhelnem zboru. Ob ustanovitvi Ustavovernega drushtva julija 1868 je bil izvoljen v drushtveni odbor. Postal je eden od stebrov nemshko-liberalne ustavoverne stranke na Kranjskem.

»Kaltenegger je tujec, na Tirolskem doma in je uzhe vech let v Ljubljani c. kr. financhni prokurator. Mozh je, kakor pravijo njegovi prijatelji, chist znachaj, priden delavec in dober jurist, toda poleg vsega tega strog ustavoverec in hud nasprotnik vsega slovenstva. Od nekdaj je bil glavni podpornik nemshke in nemshkutarske stranke v Ljubljani. Po vseh drushtvih, zborih in shodih, po katerih je Pirker samo krichal in grdil, Schaffer samo s frazami slepe mishi lovil in Dezhman po humaniteti in omiki mijavkal, povsod ondot je Kaltenegger s paragrafi oborozhen streljal na slovenstvo.«3

 

Kaltenegger je v letih 1868 in 1869 v kranjskem dezhelnem zboru utemeljeval predlog, naj se vpeljejo neposredne volitve poslancev v drzhavni zbor. Slovenska vechina dezhelnega zbora je njegov predlog odklonila.

Uvodnichar Slovenskega naroda je poudaril: »Ne upam si trditi, da bi bil dr. Kaltenegger ta predlog stavil iz ljubezni do slovenskega naroda, da si tudi ni v dezhelnem zboru proti slovenski narodnosti in njenim braniteljem divjal in razgrajal kakor nekteri drugi; ali iz tega se she nikakor ne da soditi, da bi on za Slovence drugo chutje imel, nego njegov dobri prijatelj K. Dezhman. Dr. Kaltenegger si je s svojim vljudnim, mirnim vedenjem pridobil sposhtovanje, ktero se mozhem take vrste povsod skazuje, zaupanja slovenskega naroda si pa she ni pridobil, pa si ga bo tudi tezhko kedaj, ker le predobro je znano, da je dr. Kaltenegger poglavitna podpora nemshko-konstitucijonalnemu drushtvu; kako presrchno pa to ljudstvo Slovence ljubi in koliko se trudi, jih kar najnagleje materi Tevtoniji v narochje posaditi, tega je cela nasha dezhela tako do dobrega preprichana, kakor vrele ljubezni Magjarov do njihovih potlachenih bratov Hrvatov itd.«4

Oktobra 1868 se je Kaltenegger v razpravi o enakopravnosti slovenskega jezika v javnih sholah in uradih oglasil v imenu Ustavovernega drushtva. Dr. Janez Bleiweis, ki je pripravil porochilo o enakopravnosti slovenshchine v sholah in uradih, je v odgovoru na protiargumente nemshkih poslancev mdr. dejal: »Gospoda Kalteneggerja sposhtujem za zmernega mozhá, za mozha logike; al Nemec je skoz in skozi, kadar pa Nemec sodi o Slovencih, prestopa logika rada v sofistiko. To je ochitno pokazal, govorech o tem, da bi narodna nasha pravica se spreobrnila v 'Unrecht', vstopil se je po vse stalishche konstitucijonalnega drushtva, ktero toliko zasluzhi to ime ustavnega drushtva, kakor 'lucus a non lucendo'.«5

Avgusta 1870 so ustavoverni poslanci izbrali Kalteneggerja, ki je veljal za izvrstnega jurista, za edinega govornika v adresni debati v kranjskem dezhelnem zboru.6 V federalistichni adresi, ki jo je pripravila slovenska vechina poslancev in je govorila o razshirjenju avtonomije kraljevin in dezhele in o enakopravnosti slovenshchine v sholah in uradih, je bila – prvich v dezhelnem zboru – omenjena zedinjena Slovenija. Ustavoverci so bili pristashi liberalne (centralistichne) decembrske ustave iz leta 1867.

 

Kaltenneger je leta 1872 s podporo nemshkega ustavovernega tabora postal kranjski dezhelni glavar. Leta 1875 je prejel naziv dvorni svetnik. Septembra 1877 je bil odlikovan za zasluge z viteshkim krizhem cesarsko avstrijskega Leopoldovega reda.

Josip Voshnjak v Spominih opisuje tudi dezhelnega glavarja dr. Kalteneggerja: »Kaltenegger torej, ki je shele pred malo leti kot uradnik prishel v dezhelo, katere ni poznal, in ki tudi slovenshchine ni bil zmozhen, je odslej blizu deset let vodil dezhelno upravo. Bil je nemshko-centralishki birokrat od nog do temena in to se mu je poznalo po vsej vnanjosti. Bil je visoke rasti, suhega zhivota, bledega lica gladko obritega, le brkice so obsenchevale tanke ustnice. Svoje notranje chute je znal brzdati in nikoli ni prishel v efekt, kakor se je to Dezhmanu rado zgodilo.

Sovrashtva proti Slovencem ni kazal in ko sem jaz l. 1878 v dezh. odbor stopil, podpisoval je brez obotavljanja vse moje slovensko spisane reshitve.«7

 

Kranjski dezhelni zbor je julija 1880 na predlog porochevalca odseka Julija viteza Franzla pl. Vestenecka sklenil izrechi zahvalo dezhele Kranjske dezhelnemu glavarju dr. Kalteneggerju za njegove zasluge pri skladu za podporo druzhinam rezervistov, ki so se bojevali v Bosni in Hercegovini. Proti predlogu za »zaupnico« Kalteneggerju so se izrekli slovenski poslanci Svetec, dr. Poklukar, Navratil, dr. Zarnik in dr. Voshnjak. Slovenski predlog, naj se brez izrekanja o zahvali preide na dnevni red, so nemshki poslanci zavrgli z 18 proti 15 glasovom. Slovenski poslanci so ostentativno zapustili dvorano, nakar je nemshka vechina predlog za zahvalo sprejela.8 Po seji dezhelnega zbora je Neue Freie Presse Kalteneggerja imenovala »der bestgehasste Mann Krains« (najbolj osovrazhen mozh na Kranjskem).9

Za chasa Taaffejeve vlade je dezhelni predsednik Kranjske postal Andrej Winkler (chasniki so pisali tudi o Kalteneggerju kot morebitnem dezhelnem predsedniku). Kaltenegger je bil konec leta 1880 sluzhbeno prestavljen na Dunaj,10 kar si je bilo mogoche razlagati kot priznanje za njegovo delovanje na Kranjskem ali pa kot koncesijo Slovencem, ki so zahtevali njegovo premestitev. Financhni minister Julijan Dunajewski je zavrnil trditev, da je bila Kalteneggerjeva premestitev koncesija Slovencem.11 Kalteneggerja so demonstrativno za chastnega obchana imenovali v Ljubljani (decembra 1880, na predlog osemnajstih nemshkih mestnih odbornikov, proti je bilo sedem poslancev).12 Chastno meshchanstvo so mu podelili tudi v Ratechah, Trzhichu, Vishnji Gori in Zagorju ob Savi. Marca 1881 so ljubljanski ustavoverci Kalteneggerju v Kazini pripravili poslovilni banket.13

 

Ljubljanski nemshki chasnik Laibacher Wochenblatt je izrazil obzhalovanje zaradi Kalteneggerjevega odhoda na Dunaj.14 Slovenci pa so bili veseli, da so se znebili vplivnega ustavovernega uradnika, ki naj bi bil tudi vodja nemshke agitacije na Kranjskem.

»Konec je njegovega politichnega rovanja zoper slovenski narod! Znano je, da so terjali to nashi narodni poslanci in slovenska narodna zhurnalistika je na to silila uzhe odkar je Taaffejeva vlada na krmilu. 'Promoveatur ut amoveatur' smo rekli, naj avanzira ven mej Nemce, samo da se ga mi znebimo. Dolgo je trajalo, nazadnje se ga bomo vendar srechno znebili! To je uzhe nekaj, s chemer smo zadovoljni. Kajti, da je Taffejeva vlada v tem oziru uslishala proshnjo Slovencev, to je dokaz uradnikom, da vlada ne zheli in ne odobruje njihove politichne agitacije, kakor jo je bil Kaltenegger na Kranjskem organiziral. Kajti tu nij shlo le za Kalteneggerjevo osobo, nego za princip. Kaltenegger nij le glava agitacije nemshkutarjev in Nemcev zoper Slovence v tej dezheli, on je tako rekoch tipus onih uradnikov, ki so iz tujega in tujerodci prishli mej nash narod sluzhit, pa so se nam za jerobe urivali in nam svojo nemshko politiko in svoje jerobstvo usiljevali. To tem se mora njegovo prestavljenje z nashega stalishcha soditi in zarad tega je vazhno. /.../

Kaj nashi nemshkutarji s Kalteneggerjem izgubodo, to bodo skoro uzhe sami zajamrali v letih, ki njihove stoke in joke sprejemajo. Jednega pa prav za prav vendar ne bodo s poshtenjem mogli rechi: namrech, da je Kaltenegger kakov politichen muchenik. Kajti che kot financhni prokurator iz Ljubljane pride na Dunaj, to vendar nij slabshe. Che kot Nemec pride izmej Slovencev (teh 'barbarskih' in od njega sovrazhenih) ven mej svoje rojake Nemce in mej svoje drage somishljenike jude, to tudi nij ravno 'preganjanje'. Tudi ne morejo tajiti, da v Ljubljani financhnega prokuratorja dvornega svetovalca nij prav nich treba, kar je ravno Kaltenegger dokazal, kateri je povsod delal kot politikar, samo v prokuraturi je delo prepushchal le uradnikom in vodstvo dr. Rachichu. – Ako se torej v denashnjih financijalno tako slabih chasih ne more od drzhave zahtevati, da bi plachevala le politichnega agitatorja, ki celo zoper obstojecho vlado ruje, razvidno je, kako lehko in pravichno je bilo, da je vlada zheljam Slovencev ustregla, in nam Kalteneggerja odvzela.«15

 

Dr. Friedrich Kaltenegger je na Dunaju postal chlan gosposke zbornice drzhavnega zbora in bil leta 1878 izvoljen za chlana Drzhavnega sodishcha. Umrl je kmalu po upokojitvi leta 1892.

Laibacher Wochenblatt je v nekrologu zapisal: »Svoje obsezhno znanje in neumorno prizadevnost je posvetil dezheli, ki ji sicer po rojstvu ni pripadal, vendar ji je namenil vse svoje mochi. Njegovo preprichanje, da bo Avstrija vzcvetela le, che bodo njene ustavne institucije prezhete z duhom stare, nemshtvu prijazne drzhavne tradicije, je bilo neomajno. Bil je neomajen nasprotnik enostranskih nacionalnih tezhenj, kljub temu pa je bil vedno pravichen. Nikakor ni bil nasprotnik slovenskega prebivalstva, prej njegov prijatelj in privrzhenec naravnega razvoja slovenskega jezika, ki se ga je s sebi lastno vztrajnostjo nauchil in ga obvladal v chrki in besedi. /.../

Vsi zakonodajni, organizacijski in upravni ukrepi dezhelne uprave so deloma nastali na njegovo pobudo ali z njegovim sodelovanjem. Neumorno in nesebichno je spodbujal vse, kar je bilo v dezhelnem interesu. V odborih in na raznih posvetovanjih je priskochil na pomoch s svojim izjemnim poznavanjem prava in zakonodaje. Po zaslugi svojega dela je bil dusha ustavovernega delovanja dezhelne uprave.«16

 

Kaltenegger se je uvrstil v zbirko karikatur nemshkih ustavovercev in nemshkutarjev, ki jih je objavljal prvi domachi satirichni list Brencelj. Slovenski narod je leta 1880 za nemshko triperesno deteljico na Kranjskem oznachil slovenskega odpadnika dr. Karla Dezhmana, Kalteneggerja in dr. Roberta Schreya pl. Redlwertha.17 Vendar so bile Kalteneggerjeve karikature v primerjavi s karikaturami Dezhmana (prvi stalni junak slovenske karikature) redke.

Na karikaturi »Don Quixotte della Blatna vas in njegov strezhaj Sancho-Kaltenegger« (Brencelj, 1870, sht. 12) sta upodobljena Karel Dezhman in Friedrich (Fric) Kaltenegger. Kljuse z napisom Fraze, na katerem sedi Dezhman, in osel z napisom Konst. program, na katerem jaha Kaltenegger, odnashata oba ustavoverca proch od kranjskega dezhelnega zbora. Oblechena sta v frak, na glavi imata pomechkana cilindra, Dezhman ima v roki grablje.18

 

Urednik Brenclja Jakob Aleshovec je Kalteneggerja oznachil z naslednjimi besedami: »Kaltenegger, tich z zhlahtnim perjem in doktorskim chopom, kteri je iz Nemchije na kranjsko pasho priletel in se tu vgnjezdil. On póje v eno mer svojo pesem in poje rad tudi v dezhelnem zboru, da slovenski poslanci dolgega chasa zadremljejo. Druge zasluge njegove 'Brenceljnu' niso znane; che jih kdo kaj vé, naj jih hitro naznani.«19

 

Satirichni list Srsheni je Kalteneggerjevo karikaturo objavil leta 1871 na naslovnici 2. shtevilke.20 Kaltenegger v viteshkem oklepu in z mechem v roki jaha na lesenem konjichku (otroshka igracha), na katerem je napis Ustava. Karikaturo (»spakedrano podobo«) pojasnjuje daljshi komentar:

»Gosp. vitez Kaltenegger je c. kr. financhni prokurator in ustavoverec par excellence. Prvo, namrech prokurator je postal vsled cesarske, drugo – k chemur spada tudi mestni zastop in poslanstvo – vsled Dezhmanove milosti. Tretja imenitna in posebno dobrodejna lastnost njegova pa je, da je bogatega Pongraca svak, chesa – Pongracovega bogastva namrech – pa on chisto nich ni kriv.

Po rodu je Nemec, po znachaji pa konstitucijonalni govornik. Njegovi govori se odlikujejo s tem, da se vlechejo kakor chreva, glas pa ima tako tenak, da se komaj tri pedi dalech slishi – pa ravno to je srecha za poslushalce, kajti zanimivega itak ne pove nichesar, vsaka druga beseda pa je ‘Verfassung’, ktero besedo je lani v enem samem govoru 50krat rabil.

Nemchurji mu spodtikajo, da je jako bistroumen, izvrsten pravnik i. t. d. – pa v javnosti tega she nikdar pokazal ni. Kadar je mestni zbor in Kaltenegger kaj porocha, se posluzhi lepe navade, da jako petichno glavo rokama podpre in kedar kaki list obrne, vsikdar prst (kazalec) oblizne, ker je neki pikantno in jako 'appetitlich'.

Udelezhil se je tudi znanega ‘Parteitaga’, vechkrat zhe govoril v steklenem salonu v kazini, bil je med nemchurskimi deklaranti, zadnji chas ‘per nefas’ v dezhelnem zboru, iz kterega bo menda pri prihodnjem zasedanju srechno odstranjen.

To so glavne zanimivosti o njem, da nam jih ni vech znanih, ni nasha krivda. Sicer mu pa zhelimo, da bi she dolgo ostal, kar ne, namrech 'Gfrettbruder'21

 

Ustavoverni branitelj Kaltenegger je upodobljen v viteshkem oklepu tudi na karikaturi »Vitez Kaltenegger, dezhelni glavar kranjski, kako stoji popolnoma oborozhen, pred ustavo na strazhi« (Brencelj, 1872, sht. 21).

 

 

 

 

1 Nechak dr. Friedricha Kalteneggerja je bil Oskar Ritter Kaltenegger von Riedhorst (1886–1976), pravnik, poslanec v zgornjeavstrijskem dezhelnem zboru, okrajni upravitelj v Gmundnu in visok usluzhbenec nacistichne uprave po prikljuchitvi Avstrije Tretjemu rajhu leta 1938.

2 Biografski podatki po: Österreichisches Biographisches Lexikon, 1815–1950, Zvezek 3,1963, str. 204; https://de.wikipedia.org/wiki/Friedrich_Kaltenegger_von_Riedhorst.

3 »Ljubljana 13. okt. (Izv. dop.)«, Socha, 1872, sht. 42 – Raimund Pirker (1828–1884) je bil bil v letih 1869 do 1882 ljubljanski obchinski svetnik in od leta 1872 dezhelni sholski inshpektor za ljudske shole. »Mej uradniki, ki so se odlikovali sè svojim sovrashtvom proti slovenskej narodnosti, sta se vedno odlikovala financhni prokurator dr. vitez Kaltenegger in ljudskih shol nadzornik Pirker, poslednji se vé da stoprav da tistihmal, kar se je porenegatil.« (»Poshtenje in doslednost«, Slovenski narod, 1879, sht. 291) – Za dr. Karla Dezhmana glej: D. Globochnik, »Dragotin Dezhman / Karel Deschmann – biografska skica«, Revija SRP, februar 2015, sht. 121–122, str. 139–152; za pravnika, drzhavnozborskega in dezhelnozborskega poslanca dr. Adolfa Schafferja (1840–1905): D. Globochnik, »Dolfi Schaffer«, Revija SRP, oktober 2019, sht. 147–148, str. 101–106.

4 »Neposredne volitve drzhavnih poslancev«, Slovenski narod, 1869, sht. 32.

5 »Spomini na dezhelni zbor kranjski / Razprave o vpeljanji slovenskega jezika v sholah in uradnijah«, Novice, 1868, sht. 53. – Lucus a non lucendo: latinska fraza za nelogichno razlago, absurdno izpeljavo; nekaj, kar je v nasprotju s tem, kar pove njegovo ime.

6 Po: »Adresna debata v dezhelnem zboru kranjskem 30. avgusta 1870. leta«, Novice, 1870, sht. 43.

7 Josip Voshnjak, »Vitez Kaltenegger Fric«, Spomini, Ljubljana 1982, str. 395.

8 »V vcherajshnjej seji dezh. zbora«, Slovenski narod, 1880, sht. 151; »Gospoda dezhelnega glavarja najnovejshi triumf«, Slovenski narod, 1880, sht. 152.

9 »Der bestgehasste Mann Krains«, Slovenski narod, 1880,. sht. 154.

10 Kaltenneger je bil v igri za naslednika financhnega prokuratorja na Dunaju barona Gödela na zachetku leta 1879 (po: »Iz drzhavnega zbora. Z Dunaja 27. jan. (Izv. dop.)«, Slovenski narod, 1879, sht. 24).

11 Po: »Löbliche Redaction!«, Laibacher Wochenblatt, 1990, sht. 18.

12 Po: »Ljubljanski mestni zbor«, Slovenski narod, 1880, sht. 291.

13 Po: »Abschieds-Bankett zu Ehren Kaltenegger's«, Laibacher Wochenblatt, 1881, sht. 29.  

14 Po: »Die Ernennung Dr. v. Kaltenegger's zum Finanzprocurator in Wien«, Laibacher Wochenblatt, 1880, sht. 18.

15 »G. Kaltenegger je prestavljen!«, Slovenski narod, 1880, sht. 284. – Promoveatur ut amoveatur.: lat. Naj napreduje, samo da bo odstranjen.

16 »Friedrich von Kaltenegger. +«, Laibacher Wochenblatt, 1892, sht. 639.

17 »Uradnikom«, Slovenski narod, 1880, sht. 76.

18 Cilinder in frak sta veljala za »znamenje kapitala in inteligencije« (»Iz Kranja (Izv. dop.)«, Slovenski narod, 1869, sht. 100). »Kapital in inteligenicija« je bil prevod nemshkoliberalnega gesla Besitz und Bildung. Grablje so bile Dezhmanov satirichni atribut (po njegovi pesmi »Proklete grablje«, Koledarchek slovenski za leto 1855).

19 (Jakob Aleshovec), »Volilcem kronovine kranjske!«, Brencelj, 1870, sht. 11.

20 Glej: D. Globochnik, »Satirichni list Srsheni (1871)«, Likovna satira / Poglavja o karikaturi v slovenskih satirichnih listih, Ljubljana 2013, str. 29–32.

21 »Gosp. vitez Kaltenegger«, Srsheni, 1871, sht. 2. – Najbrzh odvetnik in industrialec Oskar Pongratz (1826–1892). – Gfrettbruder: tako so sami sebe imenovali ljubljanski nemshki prvaki.

 

 

 

 

Brencelj, 1872, sht. 21/22

 

 

 

 

Brencelj, 1870, sht. 12