Revija SRP 153/154

Marija Mercina 

MOST CHEZ MOCHILNIK

Napis iz leta 1803

/Fotografija napisa: Foto Veno Pilon/

 

Zvesti prepis v bohorichici

 

IMENITNI MOISTER MNT: TROST

JE STURU TA TERDNI MOST

SKUSI SHPESHE KOM: SLAPNSKIGA

JENU POMUZH GR: IPAUSKIGA

GOSPODA TADEUSA LANTHIRIA

DE USAK BRES SKRBI ZHES DIRIA

TUDI GR: COBENZEL JE DAU

H’ TEMO DELO EN DOBER MAU

GOSPUD SCARIA JEN TERSHANI

PUSEBNU IS DELLAM LOSHANI

SO POMAGALI H TEMU MOSTI

BUCH GA OBDERSH LEIT DOSTI

1803

 

Vse od svojega nastanka leta 1803 je most chez hudournishki Mochilnik (pritok reke Vipave pod vasjo Slap pri Vipavi)  sluzhil potrebam prebivalcem vasi Goche, Erzelj, Manche, Lozhe in Slap, ko so pesh, na vozovih, pa na traktorjih, kamionih, avtomobilih, mopedih, kolesih in pesh hiteli v Vipavo oz. Trg, kakor jo domachini she danes imenujejo. Vse od 14. stoletja dalje je naselje imelo trzhne pravice in odlichno lego ob dezhelni cesti skozi Postojno  in Ljubljano na Dunaj, na drugo stran pa chez hudournik Hubelj v Gorico, sredishche Gorishke dezhele.

 

Mochilnik je sicer poplavljal she potem, ko je bil most zgrajen, o chemer pricha razprava v Dezhelnem zboru v Ljubljani, v kateri omenjajo povodenj 29. 8. 1885. »Tam pa je nujno potrebna pomoch, kajti voda razdira pot, ki vodi na Slap oziroma v Lozhe, da je celo dotichni, kameniti, jako lepi most v nevarnosti, da ga voda ne spodje.« Izjava razkriva skrb za most, zemljo in pridelke, pa tudi zavest o njegovi lepoti. (Obravnave 1887: 252) Nedvomno je bil most zgrajen iz gospodarskih razlogov, s svojim poetichnim napisom  pa nam zastavlja shtevilna  vprashanja o narodni zavesti in samozavesti vseh, ki so sodelovali pri njegovi gradnji.  Bil je pricha Napoleonovih zasedb, chrkarske pravde (brez posledic za bohorichico, ki je bila v teh krajih v veljavi zhe od reformacije dalje), 1. in 2. svetovne vojne : napis so poshkodovale gosenice tankov JLA. Restavrirala ga je ZVNKD v Novi Gorici. Shele leta 2013 so za avtomobilski promet poleg starega mosta zgradili novega, starega pa namenili peshcem in kolesarjem.

 

Vklesani napis na mostu  v rimanih verzih povezhe mogochne darovalce Lanthierija, Cobenzla in Shkarjo  z vsemi, ki zdaj lahko dirjajo chez most, ne samo ljudje, tudi zhivina.  V zgoshchenem besedilu, ki obsega komaj 57 besed, so nakazane tedanje nove ideje: utilitarizem, to je skrb za koristno in uporabno plat zhivljenja vseh ljudi, slovenski narodni prerod, ki se kazhe v rabi slovenshchine na pomembnem javnem mestu, pa tudi ideje francoske revolucije 1789 (liberté, egalité).  Zapisovalec tega prilozhnostnega, nekoliko hudomushnega zapisa je bil v pisanju slovenshchine kar izobrazhen, ochitno je bral slovenske knjige, ki so izhajale na Kranjskem. Edina neslovenska/narechna  beseda je SHPESHE/shpezhe   iz italijanshchine.

 

Sprashujem se, koliko ljudi je prebiralo napis od tedaj, ko je bil vklesan.  Kaj je ljudem pomenil she posebno v obdobju fashizma, ko je bila slovenska beseda izgnana iz javnega zhivljenja, tu pa je na pomembnem javnem mestu  kljuboval vsem prepovedim?  Kdo vse je pisal o njem? Kolikor je znano, je bil to prvi chasnikar in humorist Jakob Aleshovec 1867; Pilonova fotografija je nastala, ko sta most obiskala fotograf in arhitekt Josip Krizhaj; desetletja kasneje chastilec in poznavalec mostov Gorazd Humar s pisateljem Tonetom Partljichem; ne pozabimo na poznavalca kamnov, kamnolomov in kamnitih spomenikov Bozhidarja Premrla; pa zvestega vipavskega poshtarja Franca Cerovshka, ki je mimo napisa chez most  hodil pesh, se vozil z mopedom in pri tem neutrudno sprasheval, raziskoval, zapisoval … Boris Golec (2001) epigraf na mostu postavlja v zvezo s pogosto rabo slovenshchine v javnem zhivljenju na Vipavskem vse od jozhefinske dobe dalje.

 

Vse do danes smo Vipavci – do dezhelne meje na reki Hubelj na Kranjskem, ob Vipavi v njenem spodnjem toku in na Gorishkem – ne samo sprejemali iz sredishch, to je Ljubljane in Gorice, temvech tudi soustvarjali slovensko kulturno zgodovino.  Gospodarsko in kulturno smo bili naravni del slovenskega narodnega telesa. Rapalska pogodba in fashizem sta brezuspeshno poskushala izbrisati narodno zavest in samozavest. Zelo nazorno to dokazujejo javni napisi v teh krajih. Vredno jih je obiskovati in prebirati.

 

 

 

 

 

 

Fotografija napisa: Foto Veno Pilon

 

 

 

Most na Slap pri Vipavi – Foto Veno Pilon