Revija SRP 153/154

Lev Detela

 

BREZ SEDLA IN KOPITA

Nove pesmi iz koronskega obdobja

 

Dogodek pred oknom

 

gibchna veverica

moja odskochna tochka

v zmedi  koronskega stoletja

 

v vetrovnem jutru

se spet sprenevedash

na drevesu pred hisho

 

vedno eno in isto

a vendar vsakokrat drugache

 

chakam da skochish

na moje okno

po oreh

in mi v zahvalo pomahash

s koshatim repom

 

morda se ob tebi srecham

s samim seboj

tu ob okenski shipi

v katero se rade zaletijo ose in chebele

 

te zhuzhelke ne vedo

kaj je steklo

in tudi ti

hitra vitka in pogumna

se ne bosh nikoli nauchila

neumnih chloveshkih kozjih molitvic

 

le uzhivaj oreh

zhivalske ochi se ti zhivahno svetijo

srechno bitje si

 

nikoli ne bosh izvedelo

za epidemijo mrachnega virusa

Ob nepravem chasu

 

ustnice k ustnicam kot poljub

toda zakaj tukaj in ob tem chasu

ko se otroci igrajo v zaprtih sobah

sami s seboj in moj poljub

nima odmeva v tvoji dushi

 

na postaji brez vlakov

se chez zapushchene trachnice vlachi

samotna mrachina

 

za specho restavracijo brez gostov

na dunaju v nürnbergu shanghaju

brusi lachna podgana med smetmi

popadljive zobe in chaka

 

nekje v tem brezupu

odpre mlada zhenska v parizu

canberry londonu moskvi okno

ob nepravem chasu na nepravem kraju

 

svezhi zrak

rabimo te

pridi nash dobri angel

 

svezhi zrak

pogreshamo te

ti dobri angel

 

 

Napaka

 

posebna znamenja:

nobena

barva ochi :

neugotovljena (ochi zaprte)

 

obup in nich

ochala izgubljena

 

vsekakor se je dogodila napaka

posebne vrste v strogem razponu

med algebro trigonometrijo in policijo

Brez sedla in kopita

 

stvar je nestrpna

nekakshni poskoki v neurejenem diru

v vetru naprej ali nazaj

 

nihche ne ve kaj se dogaja

tekmovanje za glavno nagrado?

 

vsekakor razdrazhene mishice

in obsedenost za vsako ceno

 

vzadaj za tribuno

rezervni konj v nenaravni velikosti

tezhko diha

 

sonce nad njegovo razmrsheno grivo

sili v sanje o mirnem svetu

in prijetnem razpolozhenju

 

a kaj

nora dirka se pravkar zachenja

brez sedla in kopita

 

 

Nekaj drugega

 

ta postelja stoji na napachni strani

nesmisel pleshe spredaj pred blazino

tudi Nijinski je dobil srchni napad

 

model E stoji sredi sobe

v kljuchavnici se jezno obracha kljuch

nekdo nas hoche dokonchno osvoboditi

 

vrata se odpirajo na stezhaj

toda priznati moram

da to ni dovolj

 

je namrech nekaj drugega

pivo kobilice chetrt kile kruha

trije lasje v juhi

 

in tisti neumni hroshch

ki se bori z beethovnom

v orkestru brez posluha

 

 

Psi, kaj hochete vechno zhiveti!

 

Hunde, wollt ihr ewig leben! / Psi, kaj hochete vechno zhiveti!

Domnevni jezni vzklik pruskega kralja Friderika Velikega svojim bezhechim vojakom v bitki 18. junija 1757 pri cheshkem Kolinu, v kateri je zmagala avstrijska vojska pod vodstvom feldmarshala Dauna. Bitka je terjala 22.000 mrtvih in tezhje ranjenih.

 

navzdol

               pod zamrachino

globoko v zakol

                              naravnost

            dol in gor

vse je le disciplina

                       pet metrov

           she do dna

    

pogumno brez strahu

            chez travnik

                               skozi gozd                           

          chez mrtvo  roko v travi

    k cheljusti sredi goshchave

                            kjer med machkami in psi         

                               po truplih

                                                 rezko preliva se kri

 

 

 

Desno ob prazni cesti

 

nedolzhno svetlikanje iz teme

ta bleda popkovina v nochi brez zvezd

desno ob prazni cesti

pred svetovnim neurjem

 

lebdimo v polmraku in chakamo

na klic angela z nujnim sporochilom

vendar se nas nebo ne usmili

verjetno je prevech oblachno in she vsi spijo

 

nekakshno oklevajoche shumenje

majhni ognji glas iz trobente

se oglashajo za grichem

z razpokanim zvenenjem

 

rdeche je rumeno zeleno je modro

zaradi vzdihov shtevilnih beguncev

nekaj se premika skozi veter

stoka in joche vlazhno je in prevech hladno

 

zdaj ravno zdaj

 

 

 

Virus

 

stvor brez srca in dushe

lebdi med nami v napachni preobleki

gre za nezdravo omrtvelost

brez ochi in ust

ribonukleinska grozljivost

se beljakovinsko zabode v tvoje telo

strashna ljubezen zheli dihati in zhiveti

 

 

 

Poletje izven prostora in chasa

 

dogaja se neslishni koncert

trava negibno drgeta v soncu

magnolija pod oknom

je prava boginja

obkrozhena z zvoki

iz zvoncev iz zelenega listja

 

pijana drevesa strme

v visoko nebo

v opojnem zagonu se vzpenjajo

navzgor in she bolj navzgor

 

o dobri Bog!

te tvoje prispodobe

so hrana za srce in ochi

in nasha poletna molitev

 

 

 

Kot …

 

kot odsev sonca v vodi

kot podkev na chevlju

kot predal z zaprtimi skrivnostmi

kot ochi sekstanta pri odkrivanju vesolja

kot  privzdignjena ushesa machke na divjem lovu

kot mushnica v dezhevnem gozdu

kot shramba z zalogo za blizhnjo vojno

kot labodova perut v temni vodi

kot pasji gobec

kot ptichje strashilo

kot pavji rep

kot prazna skleda

kot  konjska griva

kot zamirajochi zven zvona ob vecheru

kot riba na suhem

kot moj strah pred temo

iz katere smo se rodili…

 

 

Dunaj, poleti 2020