Revija SRP 153/154

Jolka Milich

 

SOBOTNO CELODNEVNO BRANJE IN INTENZIVNO PREMISHLJEVANJE

 

1.                   

Jezusova druzhinska grobnica - Odkritje, ki bo za vedno spremenilo zgodovino.

 

Pravkar sem konchala brati knjigo Simcha Jacobovicija in Charlesa Pellegrina, kupila sem jo pri zalozhbei Sanje za ...  beri in pishi  1 evro. Za chlane knjizhnega kluba pa stane samo 50 centov. Che pomislimo, da pri nas stane ena kepica sladoleda 1evro in 20 centov, imamo vse razloge, da se zgrozimo. Knjiga je vechjega formata (15 cm x 24 cm), 300 strani, redna cena 24,99 evrov.

Zelo zanimiva, da ne rechem pretresljiva. Bogve kaj je ... (za)res, najbrzh vse. Pripoveduje zgodbo o najvechjem in najbolj kontroverznem arheoloshkem odkritju vseh chasov, o katerem je pa v Sloveniji bolj malo govora. Prej ignoriranje ali zamolchevanje. Bralcev pri nas, pravzaprav kupcev pa si ta lepa knjiga ni nashla, ochitno, niti tistih za pol centa, kaj shele ocenjevalce, komentatorje ali sprashevalce in oporechnike. Ko da jih ni. Niso pach zainteresirani ali zazheleni. Shkoda.

 

2.

Zahvala Stanetu Pevcu za pesnishko zbirko Na senchni strani dushe v 50 izvodih, izdano v Ljubljani v samozalozhbi aprila 2020.

 

Pred tremi meseci in sicer v letoshnji februarski shtevilki Revije Srp (149/150) sem se na strani 207 v naglici in najbrzh, ker zadnje chase bolj slabo vidim, na omenjenega pesnika precej povrshno sklicevala in neki njegov verz se mi je zapisal narobe, naj ga citiram: »ko z odprto knjigo v strop strmim«, namesto ko »z neodprto knjigo v strop strmim«, pa se me je avtor kar uzhaljeno privoshchil, chesh da si je predstavljal – navajam prosto – da sem bolj bistra kot se je izkazalo, da nisem, ker ga navajam zgresheno, celo shteti do 50, je potarnal, mi povzrocha tezhave pa she njegovega hishnega naslova ne znam pravilno napisati, kar je zhiva resnica, saj numeriranih cest v ljubljanski Rozhni dolini bolj slabo poznam, in jih nimam nikjer niti zapisane. Skratka pel mi je levite in mi skoraj zgrda vrnil revijo. Ochitno, ne da bi radovednosti pokukal, kaj je sploh v njej in kaj pishejo ostali. Ta brezbrizhnost se mi je zdela celo nefair. Che bi bila zamerljive sorte, bi mu vrnila milo za drago. Pustimo mene, a z drugimi se tako ne dela. Pa nisem sploh reagirala, mislila sem, da sem pri njem opravila za vse vechne chase, premalo prefinjena in inteligenchno dokaj pomanjkljiva. Pa sem se zmotila. Saj sem vcheraj prejela pismo brez naslova na hrbtni strani z zadnjo zbirko z avtogramom kot vse ostale Staneta Pevca, s poetichnim naslovom Na senchni strani dushe. Dober znak sem sama pri sebi zamrmrala, vse tako kazhe, da nisem popolnoma oplela. In hudomushno sem prevedla naslov v italijanshchino: Dalla parte ombrosa -  o dal lato ombroso – dell'anima. Zveni lepo. In prebrala od prve do zadnje vse pesmi. Nisem jih sploh shtela, da ne ustrelim spet kakshnega kozla in napachno presodim, da jih je napisal vech ali manj pesmi, kot jih je dal v zbirchico brez kazala. Med njimi tokrat nobenega soneta. In niti haikuja, tudi priljubljena pesnishka zvrst od tega avtorja.Vedno se razveselim, ko opazim, da se moji sorojaki radi ukvarjajo s poezijo, da se jim ne smili chas za rime, asonance in podobne vragolije in rade volje plachajo zalozhnikom tiskalne, oblikovalne in urejevalne usluge. Le tako naprej!

 

3.

O alkoholizmu pri nas. Zhe spet. Ga radi cukamo, ni kaj! Najbrzh preradi.

 

En hribchek bom kupil,                         

bom trte sadil,

prijat'le povabil,

she sam ga bom pil.  

 

Sladko vince piti,

to me veseli,

dobre volje biti

svoje zhive dni.

Svoje zhive dni

brez vseh skrbi.

To me srchno veseli.            

 

 

Zhe v prejshnjem Srpu je bilo kar prevech govora o… vinskih bratcih. Tezhko je ne soditi mednje v vinorodnih krajih. Chrna kronika v nashih dnevnikih jih je iz dneva v dan polna: Da bi nehali piti sploh ne kazhe. Niti da bi pili manj, recimo en naprstnik na teden. Kot v pravljicah s srechnim koncem. Ni upanja, da bi se to zgodilo.Rajshi eno golido eks kot abstinenca. In kaj pishe v cajtengih?

Pijanega in zadetega tata kmalu prijeli …

Pijan za volanom tovornega vozila …

Napihal je prevech …

Za volan sta sedla vinjena …

Pijan zapeljal s ceste in trchil v drevo …

Vijugal s tremi promili …

Slovenski vojak naj bi smrtno nesrecho povzrochil alkoholiziran …

Konec tedna so imeli policisti precej dela s pijanimi vozniki …

Pijana sta bila tudi motorista …  

Mama vinjena, sin she bolj …

Treznila sta se na policijski postaji …

Napihal je vech, kot je dovoljeno …

Pijan je na vsak nachin hotel v Slovenijo …

Pijan motorist blokiral predor …

Maligani so ga ustavili sredi ceste …

Od sto voznikov so bili pijani shtirje …

Trzhachan je z avtom po cesti vozil slalom, imel je 0,70 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka …

V nedeljo pa je na cesti zaradi neprilagojene hitrosti in vinjenosti padel kolesar …

Pijan, omamljen in z belim prahom na mopedu …

S tremi promili in brez voznishkega dovoljenja …

Pijan in hiter z avtom treshchil v drugo vozilo …

Pijana odpeljali na policijsko postajo …

Nekateri so globoko pogledali v kozarec …

Osem kolesarjev je povzrochilo prometno nesrecho pod vplivom alkohola …

Na nadvozu je trchil v betonski robnik, prebil ograjo, zapeljal na brezhino in se

prevrnil na glavno cesto. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal 0,97 miligrama na liter …

Alkohol vsak dan prezgodaj ugasne dve zhivljenji …

Pijanega odpeljali na postajo …

Naklonjenost do pitja je pri nas doma … Ne ukvarjamo se s posledicami, cheprav retorichno zagovarjamo treznost za volanom …

Trzhachan pod vplivom alkohola v prometni znak …

Pijan v jarek …

Pijan sedel za volan …

Policisti so v sredo spravili s cest tri nevarne voznike. Prepovedali so jim vozhnjo in odvzeli

voznishko dovoljenje …

Napihnil vech kot tri promile …

57 pijanih na Primorskem …

Pijan sam poklical policiste …

Vozniki so bili zhejni tudi dan prej …

V Luciji so ustavili 21 letno voznico z Gorishkega, ki je prav tako pred vozhnjo pregloboko pogledala v kozarec …

Tudi na kolo sedajo pijani …

Vozil je krepko pijan …

Pijanemu vozniku zasegli she konopljo …

Brez voznishkega dovoljenja in pod vplivom alkohola …

Trije od petih letos umrlih zaradi prehitre vozhnje so bili she pijani …

Vozniku so odredili alkotest, napihal je dva promila …

 

Piti ali ne piti je pri nas she vedno neresheno vprashanje, ki pa si ga neradi in redko zastavljamo. Rajshi se sprenevedamo. Bomo pa prej ko slej morali ugrizniti v to kislo jabolko!

Vse tako kazhe, da ga rajshi srkajo moshki kot zhenske. To je precej tolazhljivo za zhenski spol, seveda che ne popivajo na skrivaj. Vseeno se bomo morali zmeniti, kaj je pravzaprav alkoholizem. Bolezen, in celo tezhko ozdravljiva, ker gre za zasvojenost in ko ji zapadesh si praktichno fuch in fertik, zate ni vech pomochi,. Ali gre za zoprno razvado z vsemi posledicami vred, ki jih prinasha. Globe ne pomagajo in she manj modrovanje in sordina ministra za zdravje, ki blagohotno opozarja, da uzhivanje alkohola lahko shkoduje zdravju, saj nihche ne ve, z njim in z mano vred, koliko lahko varno popiva nekdo, in kdaj ga  potegne v nepovrat in ga spremeni v chisto navadno pijanduro, zelo shkodljivo za povrh!

V Primorskih novicah z dne 13. julija 2020 berem ta naravnost ganljivi poziv, ki bi se lahko imenoval chisto navadna zafrkancija: Najvechja istrska vinska klet z videom poziva mlade k varnemu pitju alkohola, vposhtevajoch dejstvo, da 15 nesrech s smrtnim izidom so povzrochili alkoholizirani delezhenci….

Najprej nas vinske kleti od najvechje do najmanjshe – navadijo piti, nato nam pihajo na dusho, naj se oklenemo Vizije NICh in naj se, che zhe moramo, nacejamo z vodo, o kateri je sploshno mnenje, da je she v chevljih shkodljiva. Z vizijami NICh vinogradniki in birti le hinavchijo zaradi lepshega.

 

4.

Pa she nekaj malega o nashi smrti vsakdanji, z malce in vchasih na moch nevsakdanjimi osmrtnicami, ki chloveka prav presenetijo.

 

Najbolj nenavadna in presenetljiva se je meni zdela tista, ki so jo svojci »nane« Aleksandre Kornhauser Frazer objavili v Delu  9.maja 2020 njeni svojci, ki jo bodo neizmerno pogreshali, kot so povedali in dodali, da je vechkrat obkrozhila svet, povsod pustila sledi. In da na njeno izrecno zheljo bodo pepel raztrosili v druzhinskem krogu, valovi pa ga bodo ponesli v shirjave. Na zachetku parteja pa je pokojnica sama razlozhila she za zhiva mesec prej, in sicer: Prosim, nobenih zhalostink. Zhivela sem dolgo zhivljenje, po dozhivljanjih izjemno bogato, srechno v druzhini – in normalno je, da se enkrat neha. Mirno gledam koncu v ochi in vem, da tam chez pach ni nichesar, le mir. Tudi to je nekaj. (prof. dr. Alerksandra Kornhauser Frazer, zapis iz aprila 2020)

 

Nad partejem Aleksandre Kornhauser Frazer zvemo, da je neki alpinist in gorski reshervalec, vodja shtevilnih odprav v Himalajo in predvsem velik chlovek odshel … na svoj poslednji vzpon, in je bil poleg vsega nashtetega tudi ljubljeni mozh, oche, stari oche in stric:

                                                               Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno.

                                                                A kar ni njeno, nam ne more vzeti.

                                                                In to, kar je neskonchno dragoceno,

                                                                je vechno in nikdar ne more umreti.

                                                                 (S. Makarovich)

Spodaj, pod Aleksandrino osmrtnico, pa je nekemu drugemu pokojniku druzhina posvetila te verze Jeana Malrieuja, v precej prostem prevodu Alesha Bergerja, ki med drugim ne uposhteva niti lochil, pa bi jih moral, saj v izvirniku  pesem Passion de vivre (Slast po zhivljenju) jih francoski pesnik ne preskakuje, marvech se jih drzhi tistih redkejshih obveznih kot pijanec plota:

                                                           Ti bosh zhivel dlje od mene

                                                           zvest ostani soncu. Pod zemljo

                                                            je dosti prihodnjih pomladi ki klijejo

                                                            in te rotijo.

                                                            Za hip si odgovoren za celost zemlje

                                                            varuj vodo chisto in pogled svetal.

 

Skratka pogrebni retoriki zlepa ne zmanjka besed; je polna domishljije, da she chisto zdrav in mlad, ko se

ti niti od dalech ne shanja, da bosh nekoch umrl, ker gre praktichno za misijo nemogoche, saj umrejo samo drugi in morda… morda morda tudi jaz, a ni skoraj verjetno, si vseeno izberesh kaj primernega zate ali za svojce, za takrat, najbrzh ob svetem nikoleti, ki ni ne pozimi in ne poleti, spomladi in jeseni pa ni pravi chas za taka samo zamudna zagrobna opravila. In marsikaj lepo zvenechega in tudi zelo primernega najdesh, napishesh si na listich, ki ga nato utaknesh v agendo z naslovi ob prilozhnosti kakshne druzhinske smrti:

                         Ko bosh prvich letel, bosh

                         vedno hodil po zemlji

                         ozirajoch se v nebo, kajti

                         tam si bil in tja se bosh

                         zmeraj zhelel vrniti.

                         (Leonardo da Vinci)

7. oktobra 2019 je na svojo konchno destinacijo priletel  capt. M. J.,dolgoletni kapitan inshtruktor letenja.

 

Ali: Svojo najljubsho knjigo je za vedno zaprla draga mama in baka Nerima M., uchiteljica v pokoju.

 

Ali: Pochasi in mirno si drsel v drugi zhivljenjski krog. Tam in tudi tukaj bosh vechen.

 

Ali: Zapustil nas je Ivan P., domachin Ivko, ki je nadvse ljubil rojstno vas in Kras. Ivek, to je tvoj poslednji tek, po klancih stare vasi, … a tokrat v neskonchnost in neznanost.

 

Ali:

       Za tabo vedno vije

       se misli mojih pot,

       zacharan duh spremlja

       te vedno in povsod!

       (Simon Gregorchich)

 

Ali:

Nekoch, nekje se zopet srechamo, nash dragi Vito …

Dragi nash dedi Vitko       Zakaj?

 

Ali:

      Tam se bomo zbrali vsi,

       bratje, sestre enih dni,

       vse bo zastonj,

       delila se bo ljubezen in mir,

       nich ne bo zastrto, okno bo odprto

       in sito nashe srce.

       (Marijana Malnar Knap)

 

Ali:

      Zaplula je barchica moja,

      zaplula je sredi morja,

      je morje globoko, shiroko,

      ne morem vech k tebi nazaj …

 

Mirno si odplula v vechnost, nasha draga mami, babica, prababica Helena Zh. 1928-2020 …

Za vedno bosh ostala v nashih srcih in spominih.

 

Ali:

      Naj bo noch ali dan,

      vedno bel ostaja jasmin …

 

       Le pojdi torej, dusha draga,

       cheprav tezhko mi je slovo,

       naj meni teche solzna sraga,

       pa drugim bosh vedril oko.

       (Simon Gregorchich)

 

Ali:

       Dedi, bil si k nam z neba poslan in tja si se vrnil,

        mirno in tiho, brez zagate.

        Vedno spomin ostal bo nate,

        ko pogled se nam bo na nebo obrnil.

        (Karin)

         

Ali: Umrl je …  Potlej pa pojdi, pojdi svojo pot …

                            (Kajuh)

 

 Ali:

        Svet je sonce, sla po srechi,

         je hotenje zeleneti. Je nagon

         z ramen odvrechi vso bolechino

         in zhiveti in upirati zavest

         med vprashanje vechnih zvezd.

        (J. Menart)

 

         Odshla je nasha draga…

 

  Ali:

        Svet je lepshi, che nekomu nekaj dash.

         Svet je lepshi, che nekoga rad imash,

         che stisnesh mu roko, ko ga kaj boli.

         Svet je lepshi, kadar si chlovek do ljudi.

Ali:

      Vsi bomo enkrat zaspali,

       v miru pochivali vsi,

       delo za vselej konchali,

       v hisho Ochetovo shli.

       (A. M. Slomshek)

 

       Z njim je za vedno odshel tudi delchek nas samih.

 

Ali:

       Nisi se izgubila kot zven v tihoto,

       nisi odshla v nich in pozabo:

       po tebi merim stvarem pomen

       in tvojo pesem skusham peti za tabo.

       (Tone Pavchek)

 

       Tiho je odshla od nas nasha draga hcherka, sestra, zhena, mama

        in nona Bruna … Svojo zhalost ob izgubi prekrijmo z veseljem,

        da smo imeli prilozhnost z njo zhiveti, obchutiti njeno chlovechnost

        in plemenitost, njene muhe in vrline. Imamo jo radi in v nashih

        srcih bo zhivela vechno.

 

Ali:

      Kaj je veselje?

      Zhivljenja zheljnost.

      Veselje do zhivljenja.

      Kaj nam priznanje!

      Za korak sem blizhe zhivljenju,

      v katerega moram vtisniti

      svoje znamenje.

 

      Pogreshali bomo njegov iskrivi nasmeh. srchnost in neustavljivo energijo …

      za nas je bil edinstven.

 

Ali:

       Mnogo prerano se je v vechnost

       nad zvezdami zavrtela nasha draga

       plesalka Marija.

       Prezgodaj je odshla v Gospodov

       objem nasha zlata sestra in sestrichnica …

       Za njo zhalujemo.

  

Ko bi izbrala in prepisala najlepshe odlomke, bi se mi jih nabralo vsaj za 200 stransko zbirko.

 

5.

Shkrati pa naj kar mrgolijo v nashih knjigah in chasopisju. S takimi pridanichi se ne bo noben resen chlovek ukvarjal, kvechjem jih parkrat omenil, da ne bi shli povsem v pozabo ali si priborili stalno mesto v tisku, ne oziraje se na dejstvo, da jim sploh ne pritiche. Se bo kajpak nashteanje nadaljevalo

 

Prim. dnevnik: avgust je bil mesec Krashke ohceti … in blagoslavljal njihov prehod iz ledihega v zakonski stan – gorishka mezosopranistk – Carolina Invernizio Il bacio di (una manjka) morta.- 5.aprila 2020 do Rozhne Doline in do Rozhne doline – 9.8.2020. ki ga bodo bodo nadvse pogreshali

 

Primorske novice, 5.8.2020: Policisti so imeli veko dela z voznikom mopeda –  31.7.2020:na plazhi Lido di Dante blizu Ravenne (manjka podvojeni n) -   postane raj za cinefile … alias recheno po slovensko za ljubitelje filmov.-  9.5.2020   Charlesu de Gaulleu – e pri priimku odvech - in Mau Cetungu.- 19.junija 2020_...pojavljajo se pretezhno z nekaj pridnenimi (?) izjemami.

 

Delo:  Umetnishkega vzornika Koonsa lahko obchujem zaradi njegovih izjemnih spretnosti, ampak tukaj se moje obchudovanje koncha. – V  galerijo in muzej pridejo ljudje, ki she tam she nikoli niso bili  -

sobotna priloga Dela (1. avguata 2020): Umetnost je zhe sama po sebi khka stvar -

Bil sem le na prvi razchlembeni vaji… - Na predstavitev ga zaradi koronavirusa sicer ni bilo za veseljem pa ga priuchakuje (18.7.2020)