Revija SRP 153/154

Ivo Antich

 

KOVID IN ERAZEM

(3x horror dvogovor)

 

CHUDEZHNI OTROK

 

– Ti, vesh kaj, Janezov petletni sin je pa res chudezhni otrok. Pravi genij. Fantastichno, ti rechem!

– Ja, slishal sem zhe nekaj o njem … Kaj pa vse zna?

– Zhe shtiri leta igra na violino in klavir. Popraviti zna ochetov avto in televizor.

– Ali res govori angleshko, nemshko, francosko in japonsko?

– Seveda. Napisal je zhe dve zbirki pesmi v slovenshchini in tri v francoshchini. Zdaj pishe roman v japonshchini in matematichni uchbenik za srednje shole v angleshchini. Hkrati se pripravlja za maturo.

– Kaj pa bo shtudiral po maturi?

– Astrofiziko. Ima zhe shtipendijo od NASE. Saj vesh, da se za takega genija iz solidne meshchanske druzhine ne spodobi, da bi tratil mozhgane po nashih balkanskih univerzah …

– Ampak, kakshen pa je takole v druzhabnem smislu? Takshni tipi so navadno nekakshni slabokrvni kilavci z okni na nosu, ki vse dneve chepijo med knjigami …

– Nich takega. Dechko je mladinski prvak v karateju in plavanju, kot plesalec je dobil zhe mednarodna priznanja, obvlada petdeset japonskih in petdeset indijskih oblik spolnega akta.

– Tristo kosmatih! Pa ima ta stvor sploh kakshno napako?

– Ja … Nikakor se ne more nauchiti jesti z zhlico …

 

(1978)

(sredi leta 2020 je v svetovnih medijih zaslovel shtiriletni pesnik Nadim Shamma-Sourgen iz V. Brit. – op. avt.)

 

 

IZVOR BESED

 

– Kako kaj napredujejo tvoje jezikoslovne raziskave, Pepe?

– Fino. Vedno bolj se utrjujem v preprichanju, da smo Slovani temelj in sol sveta. V vsakem jeziku najdesh besede slovanskega izvora …

– Hm … Kemal-pasha Atatürk pa je trdil, da so stari plavolasi in modrooki Turki iz turanskih step praochetje vseh ljudi in da je v vsakem jeziku na svetu kakshna turshka beseda …

– Ne Turki, dragi kolega, ampak mi, Slovani, ki smo tudi plavolasi in modrooki …

– Razen naju. Jaz imam chrne, ti pa temnorjave lase, che ne shtejem sivih. Modrih ochi zhal tudi nimava …

– Nikar meshati! Gre za nachelne postavke, za generalno linijo, ne pa za posamezna odstopanja. Sicer pa mojo tezo podpira neshteto primerov. Zhe sama beseda Atatürk. To pomeni po turshko »oche Turkov«. Jasno, da so Turki besedo »ata« vzeli od Slovanov, Slovencev, Sol-vencev …

– Hm … Zdi se mi nekam prevech preprosto. Po tem nachinu bi lahko rekli, da je otok Malta praslovanski, saj tudi mi danes poznamo besedo »malta« …

– Zadel si. Malta je slovanska beseda. Lep dokaz: na Koroshkem je kraj z imenom Malta. In dalje: poglej nemshchino. V njej najdesh tudi take lepe slovenske besede, kot sta grob, moder itd.

– Ali je potemtakem tudi angleshka beseda »star«, ki pomeni zvezdo – slovanska?

– Seveda. Zvezde so zelo stare, v tem je logika. Angleshchina je sploh prava zakladnica praslovanskih besed. Glej par primerov: »plot« pomeni spletko. Jasno: spletke so vedno zaplotnishke. »Drug« pomeni mamilo, strup. Seveda: alkohol je chlovekov tovarish, s katerim se zastruplja. »Jug« pomeni vrch, kar kazhe na opojnost juga. »Sir« je gospod, ker so sir jedli le pripadniki vishjih staroslovanskih plemenskih slojev. »Balk« pomeni hlod, ker so Balkanci zhe od davnine znani kot trmoglavci … hlodovci …

– Kako bi pa razlozhil besedo Atlantida?

– Atlanti so bili Slovani. Beseda izvorno pomeni: ata, tj. bog, ti daje lan. Se pravi, da je bil lan glavna rastlinska kultura na Atlantidi, kjer je bilo tudi vse polno atletov.

– Saj res, Anglezhi imajo tudi besedo »bog«, le da …

– Le da pri njih pomeni mochvirje. Besedo so seveda dobili od Slovanov, ki so bili ochitno zhe v pradavnini napredni ateisti v mochvirjih.

– Krasno! Tudi meni se je zachelo odpirati! Izvorna oblika Mao Ce-tungovega priimka je slovenski pridevnik mal, majhen …

– Tako je! Kitajec pa je pripadnik najvechjega naroda, KITA med narodi.

– Zhe stari Slovani, Slaveni so torej radi zmeraj nekaj slavili, sestankovali in besedovali, Charles de Gaulle je Galetov Korl, Omar je pa iz omare …

 

(1979)

 

KOVID IN ERAZEM

 

– Stara gripa novega tipa … Krona, vrhunski tip vseh grip … Pandemija, kraljica svetovnih mnozhichnih medijev 2020, cheprav ima v imenu lansko cifro … Pandemonija, ali ne?

– Vsekakor ima asociativno pomenljivo ime: covid, kovid … k.o.vid … knockout virusnega dreka … Strup, ki nokavtira. Klofuta chloveshki nadutosti. Kot pravi Cankar v chrtici »Mravljinci«: trda pest, ki oshabnost najpopolnejshih bitij na svetu – mravljincev – zmeraj znova pouchi, da so prah v prahu.

– Je to kuga 21. stoletja?

– Za celo stoletje vnaprej ni zanesljivo, saj nihche ne ve, kakshni virusni obiski so she mozhni. Je pa ta novi, pravzaprav prenovljeni (predhodni »sars« ni zadostoval za shirshe chishchenje) koronavirus nedvomno odprl novi srednji vek. Namrech novega v vrsti, saj je srednjih vekov ochitno vech. Anglezhi imajo sploh za srednji vek pojem le v mnozhini: Middle Ages – obe besedi z veliko zachetnico.

– She eno chudashtvo angleshchine … In njenih chudashtev ni malo, kajne?

– Sochno je o njih pisal Bernard Shaw. Seveda jih ni mogel odpraviti. Tudi jezikovno-pravopisna pravila imajo pach svojo logiko. Ko postanejo uzakonjena navada, so posvechena neogibnost.

– Srednji veki … Saj se res kar vrstijo. Variante kuge – enkrat kot kolera, drugich kot gripa, pa karantene, obzidana mesta, vratarske strazhe, mitnice, mishnice, kupi trupel, lagersko blokirani kurniki, tifus, grizha, ujme, potresi, chishchenja, razkuzhevanja, (ne)sproshcheni eros, obsesije, fanatizmi, zelotizmi, zmeraj nove oblike inkvizicije, cenzure … Vedno na ozadju kaotichnih migracij in kakshne svete vojne. Je tudi to logika?

– Vsaj Erazmova.

– Predjamskega, natanchneje Jamskega?

– V praksi tudi, saj je svet v bistvu she vedno predjamski, natanchneje jamski, trogloditsko-roparski. Sicer pa formalno po modrem Rotterdamcu, ki ima med svojimi shtevilnimi deli, napisanimi v latinshchini, tudi prirochnik za pripravo na smrt in v njem znano misel: »Viatores sumus in hoc mundo, non habitatores«. To je bil najljubshi izrek profesorja latinshchine, ki sem ga poznal.

– Popotniki smo na tem svetu, ne prebivalci … Nash Erazem je pa kot prebivalec svojega gradu Jama ali Lueg (nemshko: opazovalishche, luk-nja) pri Postojni prezhal na popotnike in jih oropal, mar ne?

– Take, ki so kaj imeli, niso pa bili posebno zastrazheni. Od plena je menda dajal tudi revnim prebivalcem v okolici, pa se ga je prijelo nekaj modificirane angleshke legende o plemenitem roparju Robinu Hoodu, chigar ime pomeni: tich (tashchica) s kapuco.

– Vzporednica z angleshko zvezo Erazma Rotterdamskega?

– Deloma res. Rotterdamec, po svojeglavosti zoprn marsikomu kakor postojnski soimenjak, je kot menih-avgushtinec iz kontinentalne celice med daljshim obiskom v Angliji dozhivel razsvetljenje. Kontinent je bil she precej v srednjeveshkem primezhu, se pravi v tedanji she enotni latinsko-rimski »evropski uniji«, Anglija pa je v svojem »brexitu« zhe imela neprimerljivo bolj sproshcheno renesanchno ozrachje, vsaj v vishjih izobrazhensko-plemishkih krogih. Poleg sijajnega gostoljubja je Rotterdamca v teh krogih ocharalo tudi poznavanje antichne kulture in obeh klasichnih jezikov. Njegov najboljshi prijatelj je postal angleshki drzhavnik in humanist-utopist Thomas More (tudi vzoren oche in sezhigalec protestantov), stoletja pozneje svetnik katolishke in anglikanske cerkve ter ruskih komunistov. Oba sta bila latinista in preprichana Evropejca; More je to plachal s tem, da mu je kralj tolerantne Anglije odsekal glavo, Rotterdamec pa bi bil lahko na kontinentu prav tako »skrajshan« ali »pechen« (na grmadi).

– Ga je reshevala njegova genialna diplomatska previdnost?

– Nedvomno, a ta ne bi bila dovolj brez bogatih mecenov, ki so cenili delo eruditskega brezdomca in brezdomovinca. Omogochali so mu politichno in ekonomsko prezhivetje, saj je grafomansko devetkanje v praksi praviloma kratke sape. Pri tem pa se je moral neredko ponizhevati do »diplomatskega« berachenja, che je hotel ohranjati edino, kar ga je zares zanimalo – pisanje, branje in duhovna svoboda. Tudi genije pach drzhi za vrat ekonomska »pest« (pest – angl. kuga, mrches, nadloga).

– Ali je pri nas dovolj znano, da je bil zakotni postojnski Erazem likvidiran v dunajski cesarski zaroti?

– Je she kar znano, a ne najbolj natanchno. Ni shlo le za nekakshno osebno zamero, ampak je bil za nemshkega cesarja Friderika III. Habsburzhana pomembna motecha figura, ker je aktivno podpiral njegovega sovrazhnika, ogrskega kralja Matjazha Krokarja, takratnega »orbanista«, pri prodiranju na zahod. Razsvetljeni Matjazh je sanjal, da bi postal nemshkorimski cesar, zachasno je zavzel celo Dunaj in tam tudi umrl; pred tem so njegove chete vech let sharile po Slovenskem, Erazmov grad je bil njihova vmesna postojanka pri napadih na Trst, zato je bil organiziran kaznovalni pohod na to jamsko gnezdo. Zgodbo, da so Erazma zasuli s topovsko kroglo ali s katapultiranimi kamnitimi izstrelki, ko je sedel v stranishchu, pa so verjetno prispevali nasprotniki, da bi ljudskega junaka na strani »ljudskega kralja« she posebej ponizhali; morda je tudi njegovo roparstvo njihov dodatek v tem smislu. Vsekakor: Erazem je bil ubit, skromni grad v Luknji pa pozhgan.

– Tudi Rotterdamec je bil podanik istega nemshkega cesarja Friderika III., ki si je pridobil Nizozemsko. Je pa ta cesar sploh dokaj pomemben za slovensko zgodovino, ali ne?

– Bil je tudi dezhelni knez Kranjske. Ker je zhelel ponovno osvojiti Furlanijo, je utrjeval prostor za »Drang nach Adria« tudi s tem, da je leta 1461 skupaj s papezhem ustanovil ljubljansko shkofijo. To je bil tudi chas pogostih turshkih vdorov, ki so bili pravzaprav bolj jugobratski kot pa povsem turshki (pod islamsko zastavo so bili tudi kristjani, imenovani martolozi, ki jih je zanimal le rop). Utrdil je Ljubljano in njen Grad, leta 1444 je imel v njem nekaj mesecev svojo rezidenco. Uredil je delovanje grajske kapele svetega Jurija in zanjo dolochil posebnega kaplana.

– Si je tako prisluzhil ime enega od stolpov na Gradu – Friderikov stolp?

– Zaslug je imel dovolj, a stolp je danes poimenovan menda po nekakshni pravljichni podgani moshkega spola z imenom Friderik, ki naj bi zhe petsto let zhivel(a) v Erazmovi jechi (podgane so pojmovno kastrirane, SSKJ nima besede »podganek«). V tej grajski jechi je bil namrech nekaj chasa zaprt cesarjev »ljubljenec« Erazem Jamski, dokler mu ni uspelo pobegniti v svojo Jamo; strazhni stolp nad to jecho danes nosi njegovo ime – Erazmov stolp.

– Oba Erazma, Rotterdamski in Jamski, sta bila torej nezazhelena v dolochenih krogih. Toda ime Erazem pomeni Zazheleni, Zheljko, se pravi ljubljenec … Nomen-omen? Izvor besed – resnice sled?

– V kontrapostu. Erasmus je latinizirano iz grshkega Erasmos, bolj latinsko je Desiderius, tako da se celotno ime v latinshchini glasi Desiderius Erasmus Roterdamus. Podatki o njem so nezanesljivi, tudi letnica rojstva 1466, pravo ime naj bi bilo Geert Geerts, bil je nezakonski sin katolishkega duhovnika Geerta in njegove gospodinje, starsha sta zanj in za starejshega brata Petra skrbela do svoje smrti od kuge leta 1483. Erazem, zgodaj bistra glava ali »chudezhni otrok«, je verjetno predvsem zaradi revshchine odshel v samostan, ki mu ni ostal v dobrem spominu. Sintagma »Erazem Rotterdamski« je pravzaprav psevdonim, rojen je bil v mestu Gouda, v Rotterdamu je zhivel le shtiri leta. Zaznamovan je bil z »nechistim« rojstvom in s kugo kot najstnishka sirota.

– Pestilenca »in hoc mundo« … Menda tudi Hamlet omenja pestilenco sveta?

– »A foul and pestilent congregation of vapours« … Ti hlapi pomenijo tudi blodnje, histerijo, depresijo, melanholijo …

– Vse mimobezhno … Ljudje minevajo kot muhe … Pripravljeni?

– Mundus-munus … Svet kot obet. Kot dolzhnost, naloga, prekerna sluzhba. Smrt kot evforija. Na smrt obsojeni imajo praviloma nekaj chasa za pripravo. Rablji poznajo erekcijo zlasti pri obeshencih.

– Vsaka minuta kot zadnja?

– V neshtetih variacijah. Nekaj dokumentiranih primerov … Veteran vech vojn tik pred 90. rojstnim dnevom zapelje v kontro na avtocesto ter odpihne sebe in nasprotno vozechega; slednji gotovo ni bil na to pripravljen, veteranov salto pa je bil lahko tudi namera navelichanca … V sonchnem pomladnem jutru vzoren druzhinski chlovek hiti v sluzhbo, sredi mesta prechka zebro, naproti mu pride tip z macheto in ga v svetem navdihu preseka od vratu do pasu … Mlada druzhina se pelje na izlet, oche vozi, mati poleg njega, zadaj trije predsholski otroci; na pochivalishchu od zadaj vanje treshchi ogromen tovornjak in zadnjo polovico avta spremeni v zmechkanino … Pomotoma izstreljena raketa sklati letalo z dvesto turistov, ki letijo »na lepshe« … Na rajskem otoku sredi oceana se onegavijo turisti, pridrvi cunami in jih odplakne v hrano ribam … Idilichno vas odnese plaz …

– Tudi korona 2020 je nekak cunami. Po vsem svetu umirajo stotisochi, samozadostno trzhno gospodarstvo postaja titanikovska farsa, ki ji drzhava panichno mashi luknje. Je to nekakshno mashchevanje narave ali je sofisticirana laboratorijska zarota?

– Znanec Primorec, zdravnik v Italiji, je chrnohumorno rekel, da je kovidovo chishchenje v domovih za »starejshe mlajshe« vsekakor izjemno uchinkovito in che je to bil cilj kakshne zarote, je bil dosezhen z dobrimi rezultati.

– So pa nekateri, ki kljub vsemu pravijo: pandemija je le medijski hrup, farsa sarsa, vse skupaj ni nich posebnega, vse je normalno, karantene in maske so oblastnishka afektacija in histerija kontrole, bolezni in nesreche so zmeraj bile in zmeraj bodo. Je to modrost?

– Modrost »optimistov«, za katere se ni nich spremenilo, cheprav pandemichna smrt deluje po tekochem traku, potovanja so selekcionirana, mnoge dejavnosti omejene ali sploh ustavljene, maske kot nekdaj kriminalna etiketa pa so del sploshne vsakdanje toalete, v pasji situaciji kontumaca so nagobchniki skoraj zhe presegli kravate.

– Rizichnost kvazioptimizma?

– »Flegma« rizichnih, zlasti iz parazitskih vrst, ki jih kovid ni zajel. Kdor pa je z druzhino ostal brez sluzhbe in osnovnih dohodkov, morda okuzhen ali s kakshnim od kovida umrlim sorodnikom, ima seveda drugachno mnenje. »Flegma« bo minila tudi obvarovane rizichnike, ko bo razsuto gospodarstvo zachelo zavirati izplachevanje parazitskih podpor in pokojnin. Za vse socialne ustanove so namrech upokojenci, umetniki in alkoholiki (drogiranci) le tolerirani prorachunski paraziti, cheprav so eksistenchno odvisne od njih. Te ustanove, katerih usluzhbenci bodo kmalu upokojenci, che jih prej ne pobere kakshen netopirjev ali rakov virus, se namrech samozadovoljno shtejejo v proizvajalsko sfero, kjer velja nachelo: kdor ne proizvaja, je uteleshena kraja.

– Je mogoche kakshen tvoj sorodnik ali znanec umrl od kovida v domu »starejshih mlajshih«?

– Profesor latinshchine in grshchine, ki sem ga zhe omenil. Spoznal sem ga v mladih letih. Kot upokojenec je iz chistega veselja do pouchevanja in nagajanja socialistichni oblasti, ki je ukinila klasichno gimnazijo in pometla malomeshchanska, antisocialistichna klasichna jezika, v svojem stanovanju zastonj uchil otroke iz soseshchine latinsko in grshko. Starshi, vechinoma s partizanskim statusom, so prav radi poshiljali svoje otroke k temu pouku, ki je bil sicer resda bolj pochitnishki, a profesor je intoniral: »Kar je v mlado glavo vsejano, je neizbrisno dano«. Cheprav denarja ni sprejemal, mu hrane skoraj ni bilo treba kupovati; starshi uchencev so namrech kot napredne trume prishli ob koncu druge svetovne vojne s podezhelja v Ljubljano, postati primerno situirani in izobrazheni malomeshchani pa je bilo edino, za kar so bili zares zavzeti.

– Che je profesor letos umrl od korone, upokojen je bil pa she v chasu tvojih mladih let, koliko pa je bil potemtakem star?

– Umrl je na svoj 110. rojstni dan.

– Kako pa je mu bilo ime?

– Zhelimir Kralj. Krstno ime je bilo Deziderij, a je nato kot shtudent poslovanil. Njegov najljubshi zgodovinski lik je bil Erazem Rotterdamski. Sebe je v shali imenoval Erazem Ljubljanski, ki zre z visoke jeche v svojem grajskem stolpu na »dolgo vas« pod njim. Obchudoval je Rotterdamca kot latinista – sijajnega stilista, a je omenjal, da je v njegovih shtevilnih in v glavnem pozabljenih delih tudi precej napak in povrshnosti, saj med mnogimi potovanji in selitvami po Evropi ni mogel vselej v miru raziskovati in pisati. Vshech mu je bila njegova zvestoba rimski cerkvi s kritichnostjo do nje. A v nasprotju z njim se je odkrito imel za anglofoba, ki ne mara ne Anglije ne Anglezhev ne angleshchine. Anglija mu je bila zoprna zaradi kislega podnebja (to je sicer od nje odvrnilo tudi Erazma), Anglezhi so bili zanj potuhnjeni arogantnezhi, angleshchina pa v jedru barbarsko germansko (niederdeutsch) narechje, ki je goltalo zlasti Kelte, srachje gnezdo brez deklinacije in trdne sintakse, nekoliko kultivirano s francoshchino ob normanski okupaciji, po kateri je plemstvo vech stoletij govorilo le francosko. Sarkastichno se je norcheval iz spakljive angleshke izgovorjave zlasti latinskih besed, ki zavzemajo vsaj polovico anglobesedishcha: virus je vajrus, vagina je vdzhajna, vita je vajta, virtual je vchual, hydra je hajdr, hymen je hajmn kot highman … Rojeni govorci angleshchine ne vedo, kako pravilno izgovoriti kakshno besedo ali ime niti niso trdni glede mnogih besednih pomenov. In to je danes vodilni mednarodni jezik, ki je nadomestil latinshchino, srednjeveshko kraljico duha. Ni chudno, da na kakem mednarodnem znanstvenem srechanju neanglofoni udelezhenci negodujejo nad vsiljeno angleshchino, a vsi alternativni poskusi (vkljuchno s Shkrabchevo evlalijo) so brez haska, tudi esperanto. Morda bo tako, dokler globusa ne preplavi kitajshchina kot »new pidgin English« …

– Chakaj … Mar ni tudi Rotterdamec umrl zaradi kuge?

– Nenehno je bezhal pred njo. Upravicheno je bil mizofob, skoraj hipohonder; njegov pogled na higieno je bil danashnji, petsto let pred svojim chasom. Evropa se je stoletja tako rekoch valjala v umazaniji, vrstile so se epidemije z neshtetimi mrtvimi. Islamski predpisi so bili v marsichem naprednejshi; Turki so govorili, da kristjana zavohajo. WC je izumil angleshki dvorjan in pesnik John Harington leta 1596, v slangu »john« she danes pomeni stranishche; izum je v shirsho uporabo v Britaniji in nato po svetu prishel shele pri koncu 19. stoletja, sredi katerega je kolera samo v Londonu pokosila okoli 30.000 ljudi. Rotterdamec pa je nenadoma umrl zaradi grizhe leta 1536, verjetno v svojem 69. letu, ko je bil v Baslu, kjer je bil tudi pokopan v katolishki katedrali, ki je danes protestantska cerkev. Shvica je bila versko-etnichno razmeroma tolerantna; njena zgodovina in politika sta zhe stoletja svetovni unikum, zavarovan z bankami v luknji med visokimi gorami.

– Potemtakem je Erazem po smrti postal »shvicarski protestant«?

– Z nekaj metaforichnega paradoksa. Erazmovo razmerje s protestantizmom je sploh zapleteno; s svojo kritichnostjo do mnogih oblik cerkvene prakse mu je nehote pripravil tla, a ga je zavrachal, zlasti pojave fanatizma v njem. Spopad kunktator kontra punktator: kot skeptichni pacifist je Erazem polemiziral z bojevitim kolerikom Lutrom, prav tako distanciranim menihom-avgushtincem, ta pa ga je obtozhil ateizma in blasfemije; podobno je bil osumljen tudi s katolishke strani. Louis de Berquin, hugenot in prevajalec Erazmovih del v francoshchino, je bil sezhgan na grmadi. Erazem je umrl kot »ateist«, brez duhovnika, njegova zadnja izjava pa je bila nelatinska, niederdeutsch: »Lieve God«.

– Menda je Luter za Erazma rekel, da je smrdljiva stenica?

– Sploh so se takrat sochno obmetavali, le Erazem se temu ni pridruzhil. Za katolike Luter ni bil le heretik in demon, temvech uteleshena kuga; pri tem jim je prishla prav tudi izvirna oblika njegovega priimka: Luder (mrha, mrhovina).

– Za tiste chase, ko so ljudje povprechno zhiveli okrog 40 let, je Rotterdamec dosegel metuzalemsko starost, ali ne?

– Drzhi, le okrnjeno za eno devetko … Na sledi pitagorejskega gesla »vse je shtevilo« lahko malo podevetkamo, saj je devetka aktualna tudi v covid-19, ki je »popolni virus« … 1 + 9 = 10 (za pitagorejce shtevilo popolnosti) … Shestka je obrnjena devetka, v slovenski pravljici »Cesar in kmetje« je omenjena letnica 1691, ki se pishe vice versa, naprej in nazaj, kakor koli jo obrachash … Znana sta pojma »deveta nebesa« in »deveti krog pekla« … Letnica Erazmove smrti 1536 = 6 + 9 = 15 = 1 + 5 = 6 … Konec bivanja kot Pirova zmaga leta 279 pr. n. sht. (9 + 9 = 18 = 9) … Metuzalem pa je po Bibliji zhivel 969 let (9 + 6 = 15 + 9 = 24 = 6).

– Glej no … Kaj pa letnica pesnikovega WC – 1596?

– Tudi to lahko zdevetkamo v 696, vsota te trojke pa je trojka kot pol shestke, saj je bil zadevni prvi WC dejansko le polovichen.

– Kaj bi bila poanta te igre cifer?

– Omnia in mensura et numero … Prav tako po Bibliji.

– Profesor Kralj se je torej bolj kot rotterdamski soimenjak priblizhal bivanjskemu rekordu, ki ga nakazuje Biblija?

– V domu so zabelezhili njegovo izjavo: »V biblijski Genezi je starostni limit za chloveka dolochen na 120 let. Limit, ki bo kmalu veljal za milijarde plebsa, nezmozhnega za plachilo odloga evtanazije, sem presegel vsaj za tri desetletja. Naposled sem dobil k(o)rono, saj sem kralj.«

 

(julij 2020)