Revija SRP 153/154

Hinko Smrekar

 

 

LIKOVNA DELA / REPRODUKCIJE/

 

Na naslovnici: Lakomnost, 1927, koloriran lesorez, 22,2 x 16,3 cm

 

1. Pozhreshnost, 1927, koloriran lesorez, 23 x 16 cm

2. Lenoba, 1927, koloriran lesorez, 23 x 16 cm

3. Jeza, 1927, koloriran lesorez, 22,5 x 16 cm

4. Napuh, 1927, koloriran lesorez, 24 x 18 cm

5. Zavist, 1927, koloriran lesorez, 19,8 x 14,3 cm

6. Nechistost, 1927, koloriran lesorez, 23 x 16 cm

7. Skushnjave sv. Antona, koloriran lesorez, 25,5 x 19,7 cm

8. Kes (objavljeno v: Domachi prijatelj, 1929, sht. 8, str. 216)

 

 

 

 

 1

 

 

 

 

 2

 

 

 

 

 3

 

 

 

 

 4

 

 

 

 

 5

 

 

 

 

 6

 

 

 

 

 7

 

 

 

 

 8

 

 

 

Hinko Smrekar

 

Karikaturist, ilustrator in grafik Hinko (Henrik) Smrekar je bil rojen 13. junija 1883 v proletarski druzhini v Ljubljani. Veselje do risanje je odkril v sholi. Po gimnaziji se je vpisal na shtudij prava v Innsbrucku in na Dunaju, po shtirih semestrih pa je pravo opustil. Na Dunaju se je pridruzhil umetnishkemu klubu Vesna. Prezhivljal se je z risanjem in se izobrazheval na techajih. Leta 1905 se je moral vrniti domov, a je kmalu za daljshi chas odshel v München. Od leta 1911 je stalno zhivel v Ljubljani. Ukvarjal se je s karikaturo (sodeloval je s satirichnimi listi Osa, Kurent, Posebna izdaja idr.) in z ilustracijo. Z ilustracijami je med drugim opremil Literarno pratiko za leto 1914, vech Cankarjevih knjig, Levstikovega Martina Krpana z Vrha (1917), Frana Milchinskega Süha roba (1919) in Ptichke brez gnezda (1935), Satire Gustava Strnishe (1938) in Sedem Andersenovih pravljic (1940). Risal je diplome, plakete, reklame, razglednice in druga dela, pri katerih je pogosto uporabljal kombinacijo perorisbe in barve. Obchasno se je ukvarjal tudi s slikarstvom in kiparstvom. 29. septembra 1942 ga je na ulici aretirala italijanska patrulja, ki je pri njem nashla ilegalni Radio vestnik OF. Dva dni kasneje – 1. oktobra 1942 – so ga kot talca ustrelili v ljubljanski Gramozni jami.