Revija SRP 153/154

Damir Globochnik

 

PRAZNOVANJE DVESTOLETNICE ROJSTVA ANTONA JANSHE 20. IN 21. MAJA 1934 

 

Zachetnik modernega chebelarstva Anton Jansha je bil rojen 20. maja 1734 na Breznici pri Zhirovnici na Gorenjskem. V mladosti je pokazal nadarjenost za slikarstvo. Prve slikarske napotke je prejel pri podobarju Arerju, s katerim se je spoznal, ko je delal kot grajski vrtnar v Radovljici. Z bratom Lovrom (1749–1812) je leta 1766 odshel na Dunaj in zachela sta shtudirati na bakrorezni risarski sholi na dunajski akademiji upodabljajochih umetnosti. Devet mesecev kasneje se jima je pridruzhil brat Valentin, ki se je vpisal na isto sholo (Lovro je postal korektor in nato profesor na oddelku za krajinsko risanje na dunajski likovni akademiji, Valentin pa je bil od 1787 uchiteljski pristav in od 1801 drugi uchiteljski pristav za zgodovinsko prostorochno risanje). Anton Jansha je menda s seboj na Dunaj pripeljal 16 panjev chebel. Leta 1769 je bil sprejet za chebelarja pri Spodnjeavstrijski druzhbi. Cesarica Marija Terezija ga je 6. aprila 1770 imenovala za prvega uchitelja chebelarstva. Poucheval je na prvi cesarsko-kraljevi chebelarski sholi, ki so jo maja 1770 odprli v Augartnu na Dunaju. Janshev chebelarski nauk je temeljil na spoznanjih gorenjskih chebelarjev. Uchil je, da se chebel ne sme moriti. Sholo je vsako leto skupaj s chebelami preselil na ajdovo pasho na Moravsko polje, kar je bila za dunajske chebelarje novost. Dosegel je, da so v vsej dunajski okolici chebelarili po njegovem nachinu. V nemshchini je napisal dva chebelarska uchbenika, Razpravo o rojenju chebel (1771) in Popolni nauk o chebelarstvu (izshel je dve leti po njegovi smrti – 1775). Umrl je za vrochinsko boleznijo 13. septembra 1773 na Dunaju, star shele 39 let.

Slovenski chebelarji, ki so bili organizirani v Chebelarskem drushtvu za Slovenijo, so slovesno praznovali dvestoletnico rojstva Antona Janshe. Slavnostno zborovanje so priredili 20. maja 1934 v dvorani Delavske zbornice na Mikloshichevi cesti v Ljubljani. Tajnik in blagajnik Chebelarskega drushtva za Slovenijo Mirko Dermelj v porochilu o zborovanju (»Proslava 200 letnice rojstva Antona Janshe«, Slovenski chebelar, 1934, sht. 7, str. 115–118) nashteva prisotne zastopnike oblastnih uradov in drushtev. Nachelnik kmetijskega oddelka banske uprave inzh. Josip Zidanshek je zastopal ministra dr. Dragomira Kojicha in bana dr. Draga Marushicha, major Ivan Janc komandanta divizije generala Cukavca, prof. Jovan Hadzhi univerzo in zooloshki institut, ravnatelj Anton Lap ljubljanski mestni magistrat, dr. Viljem Krejchi predsedstvo in oblastni odbor Rdechega krizha, inzh. Tihomir Jevtich Zvezo jugoslovanskih chebelarskih drushtev v Beogradu, major v pokoju Miloj Jovanovich Srpsko pchelarsko drushtvo v Beogradu, generalni direktor ministrstva poshte Dragotin Dimitrijevich, inzh. Nikola Novakovich s soprogo, hcherka vojvode Mishicha Olga Mishicheva, inzh. Jovan Bozhovich in inzh. Pobegajlov so zastopali Savez pchelarskih zadruga v Beogradu, Leo Hribar in dr. Leon Kocjan Drzhavni veterinarski bakterioloshki zavod, shef odseka ministrstva za promet Roman Horvat in uradnik direkcije drzhavnih zheleznic v Zagrebu chebelarsko zadrugo v Zagrebu in chebelarski drushtvi v Vukovarju in Osijeku, prof. Rafael Bachar profesorsko drushtvo v Ljubljani, ravnatelj Maks Hochevar meshchansko sholsko uchiteljstvo, strokovni uchitelj in glavni tajnik Udruzhenja jugoslovanskega uchiteljstva Metod Kumelj njegovo ljubljansko sekcijo, nadzornik Josip Shtrekelj Sadjarsko in vrtnarsko drushtvo, Franc Kramar velesejemsko upravo, Franc Zhuzhek Delavsko zbornico. Prisotni so bili bivshi vodja Drzhavnega veterinarskega bakterioloshkega zavoda prosvetni inshpektor Josip Wester, shef glavnega kolodvora Franc Shkof, porochevalca Jutra in Slovenca, dva najstarejsha chlana chebelarskega drushtva Ivan Sajevic iz Stare vasi pri Postojni in Jakob Virjent iz Olshevka pri Kamniku ter shtevilni zastopniki chebelarskih podruzhnic. Vsi zastopniki in gosti so v spomin prejeli drushtveni znak (chebelico) na drzhavnem traku.

Okrog 350 udelezhencev zborovanja je ob deseti uri pozdravil predsednik prof. Josip Verbich. Po sprejetju vdanostne brzojavke kralju Aleksandru I. Karadjordjevichu in prestolonasledniku Petru, ki je bil pokrovitelj chebelarske organizacije, je Verbich spregovoril o pomenu chebelarstva, Janshevega dela in njegovih spisov. Inzh. Josip Zidanshek je v imenu ministra dr. Kojicha in bana dr. Marushicha chebelarje pozval, naj sledijo Janshevim naukom; che bodo organizirali svoje podruzhnice in se zbirali pod njihovim okriljem, bodo delovali v Janshevem smislu. Posredoval je banovo zheljo, naj se shiri uzhivanje medu, saj je to pomembno iz zdravstvenih razlogov. Zahvalil se je za pospeshevanje chebelarstva v Dravski banovini in izrazil zheljo, da bi Chebelarsko drushtvo in vsi chebelarji to delo nadaljevali in ga v Janshevem smislu poglobili.

Tajnik Zveze jugoslovanskih chebelarskih drushtev inzh. Tihomir Jevtich je v svojem govoru oznachil Jansho za uchitelja vseh chebelarjev: »Ponosni smo, da je bil Jansha sin lepe Slovenije in velike matere Jugoslavije. Delujmo na to, da si osvojimo Jansheve vrline in jih uporabljamo v korist nashega chebelarstva.« Slovenske chebelarje je povabil na VI. vseslovanski chebelarski kongres, ki bo v Beogradu med 26. in 30. avgustom 1934. Zaprosil je za Janshevi knjigi, da jih bo Zveza jugoslovanskih chebelarskih drushtev izdala v srbsko-hrvashkem prevodu. Tajnik Udruzhenja jugoslovanskega uchiteljstva Metod Kumelj je poudaril, da imajo nauki strokovnjaka, uchitelja in pisatelja Janshe trajno veljavnost. Pozna ga ves chebelarski svet, rojaki pa so mu dolzhni trajno hvalezhnost, ker je s svojim delom proslavil tudi slovenski rod.

Po govorih je tajnik Chebelarske zveze prebral pismene in brzojavne pozdrave ministra dr. Alberta Kramerja (v imenu Jugoslovanske nacionalne stranke), pomochnika bana dr. Otmarja Pirkmajerja, kanonika Josipa Volca in stolnega kapitlja v Ljubljani, poslanca Antona Krejchija, poslanca Benka iz Murske Sobote, Hrvatsko-slavonskega pchelarskega drushtva v Osijeku, cheshkih chebelarjev, bolgarskega chebelarskega drushtva Nektar, drushtva Poljski chebelar in vrtnar, Chebelarske druzhbe v Rudniku na Poljskem, Centralnega pchelarskega drushtva v Zagrebu, Pchelarskega drushtva v Sarajevu, Pchelarske zadruge v Smederevu, Srpske pchelarske zadruge v Rumi, predsednika Zveze jugoslovanskih pchelarskih drushtev v Beogradu Djordjevicha, dr. Boseka iz Zagreba, profesorja visoke shole v Brnu dr. Shtepana Soudeka, dr. Fritza Lenenbergerja iz Berna in dr. Morgenthalerja, prav tako iz Shvice, ravnatelja bavarskega dezhelnega zavoda za chebelarstvo v Erlangenu dr. E. Zanderja, dr. Armbrusterja iz Berlina in dr. Götzeja iz Mayena v Nemchiji, ki je sporochil, da so tudi tamkajshnji chebelarji proslavili Janshevo 200-letnico.

Prof. Slavko Raich iz Ljubljane je predstavil Janshevo zhivljenje (njegov govor je bil objavljen v slavnostni shtevilki Slovenskega chebelarja), dr. Dragotin Dimitrijevich, predsednik Saveza pchelarskih zadrug v Beogradu, pa Janshevo delo. Predavanje Staneta Mihelicha, tedaj absolventa filozofije in pisca monografije o Antonu Janshi, ki jo je izdalo Chebelarsko drushtvo za Slovenijo, je zaradi pozne ure moralo odpasti. Na zborovanju so sprejeli resolucijo, s katero so zaprosili Mestno nachelstvo v Ljubljani, da bi preimenovalo Novi trg v Trg Antona Janshe. Popoldan je v isti dvorani potekal obchni zbor Chebelarskega drushtva za Slovenijo. Na predlog mariborske Zveze chebelarskih drushtev so sprejeli predlog, da se bo nachrtovani dom Chebelarskega drushtva za Slovenijo imenoval Janshev dom.

 

21. maja 1934 na Breznici

 

Na binkoshtni ponedeljek, 21. maja, je potekal drugi del proslave – odkritje spominske ploshche v Janshevem rojstnem kraju. Izletniki so se odpeljali zhe z jutranjim turistichnim vlakom in se dopoldan razkropili po raznih okolishkih krajih, drushtveni odbor in gostje pa z drugim gorenjskim vlakom. Na kolodvoru v Lescah jih je prichakala sholska mladina z zastavicami v rokah in mnogo domachinov. Dobrodoshlico sta izrekla leshki zhupan Ivan Azhman iz Hrash in ravnatelj Resman. Predsednik Chebelarskega drushtva prof. Verbich se je zahvalil za prisrchen sprejem. Nekateri izletniki so se odpeljali na Bled in si ogledali Vintgar, druga skupina pa se je udelezhila mashe v leshki cerkvi, med katero je zhupnik Franc Avsec spregovoril o Janshi. Po mashi so si ogledali osnovno sholo v Lescah in se podali pesh v Hrashe, rojstni kraj Janshevega ocheta in deda, nato pa skozi Rodine in Smokuch na Breznico. Chebelnjaki ob poti so bili okrasheni z zastavami in zelenjem. Zhupnik Avsec je med potjo razlagal zgodovinske posebnosti posameznih krajev.

Med 14. in 15. uro se je zbralo na Breznici okrog 1.500 ljudi. Velik del se je z vrta Zupanove gostilne v povorki podal k Janshevi rojstni hishi, na kateri je bila spominska ploshcha iz leta 1884. Hisha ni bila vech prvotna, saj so Janshevi sorodniki leta 1907 postavili novo hisho, na katero so prenesli spominsko ploshcho. Na chelu povorke so bili domachi gasilci in narodne noshe. Pred Janshevo hisho je bila zbrana sholska mladina in ostalo obchinstvo. Pozdravne govore so izrekli tajnik breznishke podruzhnice Chebelarskega drushtva Radovljica Rozman (podruzhnica je bila ustanovljena 1919 – op. avt.), Jan Strgar iz Bohinjske Bistrice (v imenu mednarodne chebelarske lige v Kairu), zhupan Azhman (v imenu kmetijskega odbora in domachih obchin), Mirko Dermelj (v imenu osrednjega odbora Chebelarskega drushtva) in dr. Dragotin Dimitrijevich. Prof. Raich je predaval o Janshevem zhivljenju, sholski upravitelj Julij Mayer iz Doba pa o njegovem delovanju.

Mnozhica se je podala pred zhupnishche k odkritju spominske ploshche, ki jo je izdelal ljubljanski kamnosek Vodnik v obliki in merah starega kranjicha (kranjskega panja). Na ploshchi je napis: Antonu Janshi slavnemu slovenskemu chebelarju in prvemu chebelarskemu uchitelju ob 200letnici darovali bohinjski chebelarji. Maks Avshich iz Bohinjske Bistrice je po govoru odkril ploshcho in zaprosil zhupnika Koprivca, da jo sprejme v varstvo, kar je ta tudi storil in se zahvalil za izkazano chast rojaku iz njegove zhupnije. Predsednica chebelarske podruzhnice Dovje-Mojstrana Gizela Dernicheva je polozhila pod spominsko ploshcho pozlachen venec. Tajnik chebelarske podruzhnice Dovje-Mojstrana je bodril chebelarje, naj sledijo Janshevim naukom. Tamburashko drushtvo Stol je zaigralo drzhavno himno, pevski zbor je zapel dve pesmi. Po zahvali tajnika domache podruzhnice je bila proslava konchana. Na vrtu Zupanove gostilne se je razvila zabava s srechelovom, ki sta jo pozhivili tamburashko in pevsko drushtvo. »Skromno, a prisrchno je vse bilo. To pa, kar pride iz srca, je najdrazhje in ostane trajno v spominu,« je zapisal Mirko Dermelj.

 

 

 

 

Odkritje ploshche pred zhupnishchem