Revija SRP 153/154

Andrej Bolchina

 

OKUPACIJA TRSTA?

 

ODPRTO PISMO NASLOVNIKOM:

– predsednik republike Slovenije, gospod Borut Pahor,

– predsednik DZ, gospod Igor Zorchich

– predsednik vlade RS, gospod Janez Jansha,

– zunanji minister vlade RS, gospod Anzhe Logar.

 

Sem she eden redkih, morda celo edini she zhivechi borec – partizan, ki je v maju 1945 v zhivo dozhivel »okupacijo« Trsta in 12. junija 1945 njegovo »osvoboditev«. Zato mi dovolite, da navedem nekaj dejstev iz tistega obdobja.

Bilo mi je le dobrih 15 let in sem partizanstvo sluzhil v enoti, ki je med drugim varovala tudi pisatelja Franceta Bevka, takratnega predsednika PNOO za Trst in Slovensko primorje. To je bila v takratnih razmerah, po kapitulaciji Italije, edina legalna in zakonita civilna oblast na Primorskem. Zato je bil cilj: priti v Trst, preden bi tam postavili vojashko upravo zahodni zavezniki. Prishli smo in prve dni maja 1945 je na vladni palachi v Trstu, na trgu Unità, plapolala slovenska partizanska zastava. Toliko, da se ve, kdo je kdo.

Po razpadu Italije 8. 9. 1943 se slovensko partizanstvo ni vech bojevalo proti drzhavi Italiji in njenim vojashkim silam, che odshtejemo manjshe fashistichne skupine, ker jih na ozemlju Slovenije ni bilo. Nasprotno. V boju z nacisti je slovensko partizanstvo plodno in tvorno sodelovalo z italijanskim partizanskim odpornishkim gibanjem. Zato je navadna lazh govoriti o partizanski okupaciji katerega koli dela takratne Julijske krajine.

Bodimo precizni. Slovensko primorje, vkljuchno s Trstom in Gorico, so osvobodile enote IX. korpusa NOVJ. Zavezniki, vkljuchno s IV. (jugoslovansko) armado NOVJ, so prishli v te kraje skoraj brez strela.

Enote IX. korpusa NOVJ so bile sestavljene pretezhno z borci domachini – Primorci.

Ne pozabimo. Primorska je bila onkraj rapalske meje in sestavni del Kraljevine Italije. Prebivalci te pokrajine, vkljuchno s partizanskimi borci, borci IX. korpusa NOVJ, pa so bili italijanski drzhavljani. Odkod si torej gospodje tam v Trstu jemljejo pravico zmerjati z okupatorji tiste takratne lastne drzhavljane, ki so tvegali zhivljenja za to, da lahko danes oni trosijo neumnosti, ki jim ni mesta med sosedi in prijatelji.

Velja tudi spomniti, da je bilo primorsko partizanstvo nekaj specifichnega. Leta 1941 Primorska ni bila okupirana. Bila je sestavni del okupatorke Italije. Shteli smo se za enotno slovenstvo, vendar v Italiji. To se danes pozablja, na zhalost.

 

Che pa gospodje v Trstu z okupacijo Trsta mislijo na jugoslovansko vojsko, potem naj povedo, da so bili okupatorji tudi zavezniki – Anglezhi in Americhani, ki so prav tako ostali nekaj let v teh krajih. Kajti v maju 1945 so ti okupatorji skupaj skrbeli za javni red in mir v mestu. »Trije v jeepu«: Americhan, Anglezh in Jugoslovan-partigiano di Tito v skupni patrulji po ulicah Trsta. Kaj mislijo italijansko-trzhashki prenapetezhi, to vem, ker sem obchutil na lastni kozhi. Zanima me, kaj o tej »okupaciji« in »osvoboditvi« mislite VI, sposhtovani nashi voditelji? V igri nista samo Trst in Gorica, temvech celotna Primorska z Istro in she kaj. Zato bodimo hvalezhni slovensko-primorskemu partizanstvu, ki je »okupiralo« te kraje, ker sicer Vi danes ne bi zasedali teh mest, saj Slovenije ne bi bilo. Midva z gospodom Pahorjem pa bi zhivela (che bi?) v drugi drzhavi.

 

In sedaj k bistvu, sposhtovani gospodje. Vi ste v shpici odgovornih za nasho suverenost, za nash ponos, za nash domovinski chut in nash obstoj. Za to smo vas izvolili. Prosto po Peterletu: »Dajte jajca na mizo« in povejte »prijateljem«, sosedom Italijanom, da nam je dovolj njihovega sprenevedanja, lazhi, potvarjanja zgodovinskih dejstev in drugih neslanosti, ki jih trosijo o nas SHE sedaj po 75 letih.

Pojasnilo, da si mesto Trst svobodno postavlja svoje praznike, je navadno izmikanje. Lahko si jih, vendar ne tako, da zhali svoje sosede, svojo manjshino in ves demokratichni svet.

Mi, Slovenci, nikoli nismo bili okupatorji, oni, Italijani, pa so stegovali svoje imperialistichne lovke povsod po Evropi, celo na druge kontinente. In she danes javno kazhejo apetit po nashi zemlji. Gospodje, nashi voditelji, kaj ste »pojedli« lastno hrbtenico? In ste chisto otopeli v svoji mlachnosti? Vzemite si za zgled mojega prijatelja Janeza Winklerja, kako je nekoch dejal svojemu italijanskemu kolegu, generalu karabinerjev, ko ga je povabil na novoletno »feshto« v Sezhano in se je le-ta izgovarjal na svojo uniformo. »Con la devisa si, signor generale, ma con le divisioni mai più« (v uniformi lahko, gospod general, z divizijami pa nikoli vech), mu je v obraz povedal pokonchni prvi mozh nashe milice. Zahtevajte javno razgrnitev porochila meddrzhavne komisije, kaj je kdo pochel v teh krajih v prejshnjem stoletju.

Kaj pa, che zberemo civilno iniciativo in v vseh uglednih chasopisih v Italiji v obliki plachanega oglasa objavimo to porochilo? Ali nam boste dali svoj tihi blagoslov? Le tako bi shirsho italijansko javnost seznanili z resnico?

In vi, sposhtovani nashi voditelji, she vedno preprichujete »lube Slovence«, naj obsodimo fashizem, nacizem in komunizem, kakor veleva resolucije Svet Evrope. Zakaj pa? Vsi ti … izmi so mrtvi in meni se hudo upira, da bi brcal v mrtvega konja. Raje zberimo pogum in obsodimo IMPERIALIZEM vseh barv in oblik, katerega proizvod so vsi -izmi tega sveta. She vedno. Na zhalost. Mi, Slovenci, nimamo vech kaj obsojati, ker smo pogumno in tvorno sodelovali pri unichenju obeh -izmov takrat, ko je she velik del Evrope fashizmu z dvignjeno roko izkazoval chast, nacizmu pa so nekateri kasneje tudi prisegali. Ne spodobi se tudi, da bi vse metali v isti kosh, kajti v potokih je tekla kri komunistov po celem svetu, da bi unichili fashizem in nacizem. Sicer pa, skrajni, stalinistichni komunizem smo Slovenci obsodili zhe leta 1948, ko so nekateri po Evropi she chastili Stalina. Kasnejshi nash samoupravni socializem ni bil idealen, vendar nekaj dobrin so le pridelali v tistem chasu. Che to ne bi bilo res, po letu 1991 ne bi bilo kaj prodajati! In zdaj zhe pokojni I. OMAN bi imel prav. »Mi gremo na volitve, da bi preprechili eksperimentiranje z gospodarstvom«, je dejal prijatelj Ivan. Ko bomo vse pridobljeno in zgrajeno razprodali tujcem, res ne bo vech s chim eksperimentirati!

Hvala vam, che si boste vzeli chas in razmislili o tem mojem modrovanju.

Pa zdravi ostanite!

 

Dolenje Brdo, 30. 5. 2020

 

Andrej Bolchina

Dolenje Brdo 4, 4223 Poljane nad Shkofjo Loko