Revija SRP 151/152

Peter Amalietti

 

STAROVERCI SO SLOVENSKI STAROSELCI

 

Medveshchkovo (Pavel Medveshchek, pisatelj, slikar in raziskovalec iz Anhovega, r. 1933 – op. ur.) razkritje obstoja tolminskih starovercev, ki so she pred le nekaj desetletji pri nas chastili kamenodobno boginjo mater Zemljo, ni le izpostavilo, da je pri nas she zadnji obstojechi matriarhat v Evropi, temvech je obenem nov kronski dokaz obstoja slovenskih staroselcev, ki jih lahko povezhemo tudi z odkritjem pishchali izpred shestdeset tisoch let v jami, imenovani Divje babe, ki je bila od nekdaj tudi osrednje svetishche starovercev. Zato ni nobeno pretiravanje, che govorimo o vech kot shestdesettisochletni kontinuiteti starovercev na nashih tleh, z njimi pa tudi slovenskih staroselcev in slovenskega matriarhata.

Nashi tolminski staroverci so edinstven evropski ostanek kamenodobne vere v boginjo, ki so jo imenovali Nikrmana in tudi Najkrmana, in ki je bila njihovo vrhovno bozhanstvo, chastili pa so tudi kamne, vode, drevesa in druga bozhanstva: Triglava, Belina, Svetovida, Peruna, Dajboga … Uradno zgodovino so spisali zgodovinarji moshkega spola, ki pa imajo zoprno navado, da zamizhijo pred vsem, kar se ne sklada z njihovimi teorijami, in to kljub dejstvu, da so najstarejshe kamnite upodobitve bozhanstev izkljuchno zhenskega spola (Willendorfska Venera in drugi vech deset tisoch let stari zhenski kipi, ki so jih odkrili v jamah) in da so v jamah chastili zhenska bozhanstva, da je torej v njih she vladal matriarhat zhe vse od zlate dobe nabiralnishtva, ko jih je ta Trojna Mati Boginja s svojimi plodovi ohranjala v izobilju. In tudi ko so ljudje izumili ogenj in se preselili v jame, od koder so prav z ognjem pregnali zveri – pri nas so bili to vechinoma medvedi, a tudi velikanski sabljasti tigri – so she naprej kot vrhovno bozhanstvo chastili Trojno Mater Boginjo, ki so jo tedaj zacheli upodabljati v kamnu in lesu. V dolgih desettisochletjih je les seveda zgnil, so pa arheologi nashli vech kamnitih kipov Trojne Matere Boginje, katerih izvirnega imena se ni nihche vech niti spomnil. Arheologi so jo sicer poimenovali Venera, cheprav kipci ne izzharevajo nobene posebne lepote in miline, temvech prikazujejo predvsem njene rodilne organe, kar kazhe, da je bila obenem tudi boginja plodnosti, ki je vladala antichnemu svetu vse do zadnjega tisochletja pr. n. sht.

Med preuchevanjem antichne zgodovine in branjem starogrshkih zgodovinarjev sem zhe pred petnajstimi ali vech leti prvi javnosti razkril, da se je v kameni dobi boginja najprej imenovala Kar. Kar je namrech prastara slovenska beseda za kamen in iz nje izvirata tudi kras in Kras. In ko sem pred nekaj meseci izvedel, da so nashi staroverci svojo boginjo imenovali Nikrmana ali Najkrmana, vendar pa je bilo to sorazmerno dolgo ime starodavnega bozhanstva v resnici nekdanji molilni ali zarotitveni obrazec Naj Kar 'ma nas! ter izraz najgloblje vdanosti in vernosti boginji, imenovani Kar, je to obenem tudi potrdilo moje odkritje tega pozabljenega imena. Prve ljudi v Mali Aziji sicer imenujemo Pelazgi, prvo in najstarejshe tamkajshnje pleme, ki se je zachelo razvijati samostojno, pa se je imenovalo Karci ali Karijci prav po boginji, ki so jo chastili, in ti so se po padcu Troje preselili na Gorenjsko in postali Karnijci, po njih so se danashnje Julijske Alpe v antiki imenovale Karnijske Alpe, pozneje pa so postali Kranjci. Za staroverce je Nikrmana pramati Zemlje in prasila, ki ureja vse na Zemlji. Nekateri so ji rekli tudi velicha mat, ki skrbi za vse na Zemlji.

Njihovo osrednje in glavno svetishche je bila od nekdaj jama Divje babe; prav v njej so nashi arheologi izkopali najstarejsho pishchal na svetu, zato lahko govorimo o najmanj shestdeset tisoch letih kontinuitete starovercev pri nas. Tudi odkriti poznobronasti zaklad na Kanalskem Vrhu dokazuje, da je isto ºtaroverstvo obstajalo v teh krajih pred skoraj pet tisoch leti.

Njihovo izrochilo vsebuje she veliko prvin najstarejshega animizma, njihovi svecheniki, imenovani dehnarji, pa so bili pravzaprav poslednji slovenski shamani. Vsak kraj na Tolminskem je imel namrech svojega dehnarja, na katerega so se staroverci vselej obrnili po nasvet. Tega je Nikrmana izbrala zhe v zibelki in je vanjo goreche veroval in o njej najvech vedel. Bil je tudi spreten govornik in je deloval kot zaupnik, spodbujevalec, razsodnik in pojasnjevalec vsega, kar se je nanashalo na staro vero. Vchasih je bil tudi zdravilec, napovedovalec usode in pravi charodej. Enako kot Etrushchani in njihovi haruspiki so tudi staroverci znali prerokovati iz leta ptic.

 Njihova vera je izvirna in pristna meshanica prvobitnega kamenodobnega chashchenja Velike Trojne Matere Boginje Nikrmane ter poznejshega bronastodobnega shamanizma in pananimizma, kakrshnega so v 4. stoletju nashega shtetja gojili Japonci in ga gojijo she danes. Enako kot Japonci verjamejo, da v nekaterih drevesih, kamnih in vodah bivajo posebni duhovi, imenovani kami, verjamejo tudi nashi staroverci v svetost nekaterih dreves, jam, kamnov in voda, obenem pa tudi verjamejo, da ima vsak chlovek svojega posebnega zduhca, ki ga ob smrti zapusti, in ta zduhec se nato rodi na novo, podobno kot so stari Egipchani verjeli, da chloveka ob smrti zapusti njegov duh, ki so ga imenovali KA, kar je glasovno zelo blizu japonskemu kami, ta pa nashemu kamnu.

Staroversko verovanje je torej she predantichno in veliko starejshe kot samo shtiri tisoch let, staroverec je bil najbrzh tudi Oetzi pred sedem tisoch leti; staroverski obredi v jami Divje babe segajo vech kot shestdeset tisoch let v preteklost. Vsaka prava stara vera je bila obenem tudi kult, zato je obsegala in dolochala vse vidike zhivljenja in prezhivetja, ne le duhovno oziroma bozhansko plat svojega uchenja. Staroverci so zhiveli v skladu z njenim uchenjem in dehnerjevimi nasveti, z boginjo pa so se sporazumevali z raznimi skrivnimi obredi, na katerih so dosegli stanje spremenjene zavesti z opojnimi in psihedelichnimi napitki, kar je bila nujna sestavina chashchenja matere boginje zhe v predantichnih chasih.

Poznali in uporabljali pa so tudi zelo uchinkovito starodavno tehniko samozdravljenja, imenovano »samoch« (samopomoch), nekakshno energetsko tapkanje po vsem telesu, zdravje pa so ohranjali tudi z obrednim kopanjem v nekaterih delih Soche in v njenih izbranih pritokih. Za kmetijske potrebe so znali napovedovati tudi vreme, za kar so imeli celo posebno leseno pomagalo; staroverske zhenske, imenovane bajete ali bajate, so se veliko ukvarjale z bajanjem, torej s prerokovanjem in z gledanjem v prihodnost ter z zdravljenjem z zelishchi. Za obredje in kratkochasje so muzicirali na shtevilna, predvsem lesena glasbila, ohranjena she iz kamene dobe. Pripravljali, kuhali in cvrli so tudi posebne obredne jedi, proslavljali pomembne dni v letu, kurili kresove in plesali okoli njih. Skratka, kljub rimskemu pregonu in poznejshemu nasilnemu spreobrachanju v krshchanstvo se je njihova vera ohranila she v tisti prvotni obliki, kakrshna pred pokristjanjenjem ni bila razshirjena samo pri nas, temvech po vsej Evropi, kjer so pach zhiveli Veneti, Vendi, Vindi …

Glavna razloga za to skoraj chudezhno ohranitev sta najmanj dva, in to zemljepisne narave: prvich, Bovshka dolina je nekakshno slepo chrevo, skozi katero ne vodi nobena trgovska pot, zaradi svoje nerodovitnosti pa tudi ni nikoli postala cilj vechjih naselitev tujcev; vechina njenih prebivalcev namrech zhivi na visokih, osamljenih kmetijah in dovolj skromno, da se morebitni roparji ali tudi prekrshchevalci niso nikoli niti povzpeli do njih.

Drugi razlog je, kot recheno, prav tako zemljepisne narave: Bovshka dolina se namrech na severu koncha z velikansko gorsko gmoto Triglava; ta gora je bila staroversko bozhanstvo, enako kot je bila bozhanska tudi za Etrushchane, chastili pa so jo zhe v kameni dobi. Triglav je slovenski najsvetejshi kraj sploh in kje naj se njegovo chashchenje ohrani, che ne prav tik pod njim! Vendar pa Triglav she dandanes chastijo tudi sibirski shamani, in ta nasha trojna gora je zanje enako pomembna kot za nashe staroverce, kar kazhe na skupne korenine obojnega izrochila.

Bovshki staroverci so ohranili in iz roda v rod prenashali najstarejshe izrochilo chloveshtva sploh ter so neposreden in neizpodbiten dokaz nashe trajne tukajshnje naseljenosti zhe izpred vech kot dvesto tisoch let, ko so ljudje prvo vero shele iznashli. Da je njihova vera ostalina pravere chloveshtva, pricha zhe samo dejstvo, da je glavno bozhanstvo Nikrmana zhenskega spola, to pa je edina taka prazgodovinska ostalina v vsej Evropi. Slovenci smo namrech zhe vselej zhiveli v matriarhatu, kakrshnega dandanes najdete sicer le she v nekaj plemenih v juzhni Indiji, povsod drugod pa je matriarhat unichil in nadomestil patriarhat. Prej so namrech povsod vladale kraljice! Spomin na te predzgodovinske chase, ko so nam vladale zhenske, se je izgubil v dolgih tisochletjih, pozabljeno je bilo celo prvotno ime Kar za Veliko Mater Boginjo. Zgodovinarji so nam sistematichno zamolchevali to sicer pomembno etapo razvoja chloveshtva, nedavno fascinantno Medveshchkovo razkritje nashih staroselcev pa je znova odprlo to Pandorino shkatlico.

In cheprav so moshki pozabili na starodavno zhensko bozhanstvo, pa so mnoge zhenske ohranile spomin nanjo, zakrinkan v chashchenje Marije pri kristjanih. Obenem je uchenje starovercev starejshe tudi od poganskega verovanja starih Slovenov, ki so tudi zhe chastili vrhovno moshko bozhanstvo: prvo vrhovno bozhanstvo moshkega spola starih Slovenov je bil namrech Svarun (v Indiji Varunas). V dolgih tisochletjih so ga na tem vrhovnem polozhaju, podobno kot indijskega Varuno, zamenjali drugi bogovi; v prvem tisochletju nashega shtetja so nashi predniki menda she najbolj chastili Belina in Svetovida.

Vendar pa so bovshki staroselci ostali vselej verni svoji boginji Nikrmani. Sledi tega staroverskega verovanja lahko na gorenjski strani Triglava najdemo tudi v pripovedkah o Jagi babi in Pehtri. Kot vedno so visoke gore in strme poti ohranile stare shege in obichaje, na katere so v dolinah zhe zdavnaj pozabili.

O preganjanju in pobijanju starovercev po rimski zasedbi in med krshchanstvom ter o staroverski obrambi pa drugich.