Revija SRP 151/152

Peter Amalietti

 

 SMO SKANDINAVCI IN SLOVENCI BLIZHNJI SORODNIKI?

 

Vech kot dvajset let so na tajnem Oddelku D v ljubljanskem Nuku skrivali tudi knjigo slovenskega izseljenca in disidenta Franca Jeze Skandinavski izvor Slovencev, ki jo je leta 1967 izdal v samozalozhbi v Trstu, in v kateri prav fascinantno razkrije na tisoche podobnosti v zgradbi slovenskih in skandinavskih besed, zaradi katerih je sklepal: »Skandinavskih elementov v slovenshchini je toliko, da lahko zhe pri povrshnem shtudiju sklepamo, da se niso pritihotapili v slovenshchino kar tako, nekje v tistem misterioznem 'Zakarpatju', temvech da mora biti med njimi in najstarejsho slovensko zgodovino in samim izvorom Slovencev tesna zveza, saj je ochitno, da sodijo v najstarejsho jezikovno plast v slovenskih narechjih.«

Kot vsi pionirji, na primer Kolumb, ki je verjel, da je odkril Zahodno Indijo, ne pa novo celino, se pri svojem sklepanju moti tudi Jeza, ker je resnica prav nasprotna. V zheleznih petdesetih, shestdesetih in sedemdesetih letih, ko je Slovenija, utopljena v »jugoslovanarstvu«, skoraj izginila kot posebna entiteta, je Franc Jeza seveda lahko zmotno sklepal, da smo Slovenci skandinavskega rodu, kar pa je seveda chisti absurd, che vemo, da so Skandinavijo poselili shele ob otoplitvi na koncu pleistocena, torej okrog 9500 pred n. sh., prej je bila namrech prekrita z ledom in snegom, Slovenija pa je poseljena zhe najmanj chetrt milijona let. Okoli leta 5000 pred n. sh. so v Skandinaviji zacheli obdelovati polja, tisoch let za tem pa je z veliko otoplitvijo prishla tja svetovna megalitska kultura. Iz teh nashih skupnih besed lahko sklepamo, da so se Skandinavci odcepili od nashega starega plemena in se odpravili na sever, ko so she vsi govorili skupni in isti prajezik (ki ga sam imenujem praslovenshchina) in je bilo kmetijstvo na jugu zhe precej razvito. Po njihovem odhodu pa se je zachela slovenshchina razvijati kot aglutinativni jezik in so njene besede dobile obrazila, pripone in predpone, da so jih lahko sklanjali in spregali, in je zato nash jezik postal precej natanchnejshi.

Seveda pa zmotno avtorjevo tolmachenje nikakor ne zmanjsha pomembnosti njegovega odkritja, saj so podobnosti v besedah neposredni dokaz o nashem davnem skupnem poreklu. Tako na primer sicer zmotno, pa vendar zelo zanimivo in pouchno ugotavlja: »Plot izhaja od staronordijske besede blota, ki je pomenila zhrtvovati, in od besede blot, ki je pomenila zhrtveni prostor, kjer so darovali bogovom in kjer je tekla kri zhrtvovanih zhivali (blot). Tak zhrtveni prostor je bil ograjen, ker je veljal za svetega ali zacharanega. Beseda blot pa je s chasom pomenila vsako ograjo okrog stanovanjske hishe, skozi katero zaradi varnosti ni smel kdor si bodi … Izraz streha je sestavljenka iz besed strö, kar pomeni slamo, in hat, kar pomeni pokrivalo … Med starimi izrazi, ki se nanashajo na slovensko kuhinjo, na opravila v njej, na posodo in kuhinjsko orodje ter na jedi, bi verjetno komaj nashli katerega, ki ni nordijskega porekla … Razni slovenski in tuji zgodovinarji so ugotovili, da je pri Slovencih mogoche najti precej elementov, ki so sorodni skandinavskim, na primer 'kolonizacijska' oblika vasi, kmechki dvori, dimnice, dolochena oblika zhivinskega hleva in ograd, oblika lesenega luga, panji, sledovi skandinavske mitologije v slovenskem ljudskem verovanju, ime mesteca Ormozh (po skandinavskem bogu Ormozdu, kot so mislili).«

 

ape – opica

barsk – brzh

bunke – nabunkati, bunka

butt – butniti

biti – razbiti

drag – drazhiti, suvati

drömme – dremati

drönne – drneti

gnata – gnati

gnida – praskati se, gnida

grabba – grabiti

grunda – gruntati

gunga – gugati (se)

hel – cel

hit – sem hitro!

köpa - kupiti,

länk – chlenek

mange – mnogi

mare – möra

mena – meniti

minne – spominjati se

möle – mujati se

 

mörk – mrachen

pigg – pikati

rädda – reshiti

rafsa – ravsati se

rappa – nadrapati, nabiti koga;

sale – vesel

sen – pozen

skada – shkoda

spöke – strashiti, spaka

strö – stresati

strype – zadaviti, strup

tänja ut – stanjshati

tiga – molchati,

tiske – shepetati, tishe

torg – trg

tycka – tuhtati

udd – ud, okonchina

vädra – vedriti

värd – vreden

vandra – vandrati

varg – volk

vingaard (izg. vingord) – vinograd.

 

 Avtor tudi porocha, da imamo Slovenci in Norvezhani tudi isto besedo smuchi – smuttski (izg. smütt-shi). Norveshki glagol smutt ali smutte pomeni isto kot slovenski glagol smukniti ali smuchati se, drseti (po chem), in avtor ugotovi: »Zelo chudno bi bilo, che bi nastale smuchi skoraj enake oblike (shiroke in kratke, s poganjanjem na eno palico) tako v norveshkem Telemarku kot na slovenskih Blokah, a she bolj chudezhno bi bilo, che bi jim v obeh dezhelah dali isto ime, chisto neodvisno eni od drugih.«

Nashi daljni predniki so torej kolonizirali Skandinavski polotok in pri tem so gozd in grmovje krchili z ognjem ali s sekiro in si tako pridobivali nova polja. Tako krchevino so imenovali nya – njiva. Nasha beseda hrust se je v islandshchini spremenila v hraust, kar je pomenilo »sposobnega, drznega« mozha. Nasha beseda horda (chreda) se je v skandinavskih jezikih ohranila kot hjord. Nasha beseda zhrec (svechenik, shaman) se je v skandinavskih jezikih ohranila kot zhörd. Nasha beseda beri (iz poberi) se je v skandinavskih jezikih ohranila kot hära in v shvedshchini pomeni nositi, prinashati, zbirati, nabirati, njihova beseda härga (izg. bärja) pa omeni spravljati (pridelke), reshevati. Nasha beseda ladja se je v stari norveshchini in shvedshchini ohranila kot lade oziroma ladda. V novi norveshchini rechejo ladji lodja. Starodavne skandinavske in islandske pesnike imenujejo skaldi in ta beseda izvira iz nashe slovenske skladati (pesmi). Iz nashe besede prost izvirata tudi skandinavska beseda pröst in nemshka Probst. Drevaku so nashi predniki rekli chupa in to ime se je ohranilo do dvajsetega stoletja tudi za primorske ribishke cholne, narejene iz drevesnega debla. V shvedshchini je beseda kupa (izg. küpa) najprej pomenila votlo deblo, pozneje pa tudi manjshi, iz lesa napravljen prostor, ki mu Slovenci rechemo shupa. Iz nashe besede burja prihaja tudi skandinavska beseda bör – oster veter – tudi v pomenu dober, najbrzh zato, ker je pregnal meglo. Nasha beseda bor se pri Skandinavcih glasi barr, nasha dolina pa je pri njih dal. Nasha beseda kri se je v shvedshchini ohranila kot kry in s pomenom zdrav, veder, mochan ali svezh. Iz nashe besede hisha izvir skandinavska beseda hysa, ki pomeni zavetje, in hus, ki pomeni hisha. Iz nashe besede kocha imajo skandinavski jeziki kot ali kota z istim pomenom, nasha uta je uta tudi pri njih in z istim pomenom.

Nashemu klasu rechejo v nordijskih jezikih klase, mlado zhito ali silje je pri njih syl, steblo pa stubb; mlatiti zhito ali treskati je pri njih träska, nash cepec (gorjacha za stepanje zrnja iz snopov) je käp (izg. chep), nashe sito (sejati) je syde, vejati (zrnje) je vaja, vrecha je vräka, nasha beseda nakladati je izvor za njihovo lada, ki v shvedshchini pomeni skedenj, po norveshko pa lade, nashi vrani rechejo vravn, krokarju pa kraakare. Mlinu rechejo v nordijskih jezikih mylna, mlinarju pa mylnar. Nash narechni izraz za deske in kmechko podstreshje dile se je v shvedshchini ohranil kot tilja, kar pomeni zhitnico, njihova beseda dölja pa pomeni skriti. Tili se je imenoval tudi ladijski krov.

S Skandinavci imamo skupne ali pa vsaj zelo sorodne tudi shtevilne besede za ribolov, gozdne in poljske sadezhe, zhivali in hrano: vaba je staronordijsko vada, krap je karp, rak je räka, luk (chebula) je lök, repa (v narechju rona) je rova, radich je reddik, strok je sträck, sladko je söt (izvira najbrzh iz nashega satja, ki je bil prvi vir sladila sploh), medica je bila mjöd, gos je bila gaas, jesti je bilo äta ali ete, dober (dobra) bra, drachje pa drag (vlachiti skupaj). Iz nashe besede tropine izhaja staronordijska beseda dropp, iz nashe narechne shtajerske besede furezh, ki pomeni isto kot koline, pa beseda fore (najesti se). Iz nashe besede mosht izvira tudi njihova beseda most, besedo za olje imamo enako, iz narechne besede zhupa je izshla staronordijska soppa, iz nashe skorje pa skorpa, shunka je skinka (izg. shinka).

Skandinavska beseda za kamen sten ali stein izvira iz nashe besede stena. Vrhnji del hishe, ki ga imenujemo kap, se je ohranil v starodavni norveshchini kot kapp. Iz nashe besede izba izvira staronordijska beseda hüsbak, kot imenujejo zadnjo stran hishe. Nasha stara beseda za vrata duri je v skandinavskih jezikih dör, dveri, kar je shtajersko narechno za hishna vrata, pa najdemo v stari skandinavski besedi tverr, ki pomeni »ki se vrti v stran« ali »gre pochez«. Iz nashe besede vrata izvira staronordijska beseda varda.

Iz nashe besede letev, narechno lata, izvira staronordijska beseda letta, ki je pomenila lazhji drog. Nasho staro narechno besedo za hlev shtala najdemo tudi v starem nordijskem jeziku stallr, v novejshih skandinavskih jezikih pa stall. Nashi narechni besedi »tle« in »kle« sta se ohranili pri njih v hle, kar pomeni »zadrzhevati se« in tudi zavetje za zhivino ob slabem vremenu. Iz nashe besede klet izvira njihova beseda kelter, iz kurnika pa kura (chepeti, kokosh) ali pa kurra (zapor, zavetje, luknja). Iz slovenske besede kamra izvira tudi staronordijska beseda kamri, iz katere izvira tudi nemshki Kammer. Iz nashe postelje izvira nordijska beseda bedstelle z istim pomenom, iz nashe besede povshter (narechno za blazino) pa nordijska beseda bolstr oziroma norveshka beseda bolster. Iz nashe narechne besede deka (odeja) izvira tudi skandinavska beseda däka z istim pomenom. Iz nashe besede blazina izvira staronordijski pridevnik blasinn – napihnjena, napolnjena, iz besede pograd pa staronordijski bagradr, ki pomeni ravno oziroma trdo.

Nasho besedo stol je z istim pomenom in z isto zgradbo besede mogoche najti v vseh nordijskih jezikih. Enako tudi iz nashe besede klop izvira njihova klopp (pomeni plochnik ali brv). Iz nashe besede bakla izvira tudi skandinavska beseda fackel, ki pomeni isto. Iz nashe besede pod (tla) izhaja skandinavska beseda botten, sorodna pa je tudi s staronordijsko besedo bod, ki pomeni pot. Iz nashe besede tla pa izvira tudi nordijski izraz dala za doli in spodaj. Iz nashe besede lopar, s katerim so kmechke gospodinje posajale hleb pri peki kruha, je prishla tudi shvedska beseda löpare za tekacha. Iz nashe stare besede grebljica izvirata staroskandinavska beseda greypa (grebsti) in glagol grep z istim pomenom. Nasha ponev je v skandinavskih jezikih postala panna. Iz nashe besede greti izvira skandinavska beseda grej, ki pomeni toplo, prijetno. Iz nashe besede shkaf izvira tudi skandinavska beseda skaf (rochaj). Iz nashe besede kotel izvira staronordijska beseda ketill, blizu pa ji je tudi shvedska beseda za kotel – kittel.

Iz nashe stare besede koline izvira tudi staronordijska beseda za domacho zhival kolla, kölla pa pomeni klati. Iz nashe stare besede za nosila – truge – izvira tudi skandinavska beseda truge z istim pomenom. Iz nashe besede orati izvira staronordijska beseda arje (iz orjem!), iz nashe besede breza izvira tudi bjerk, iz nashe besede proso izvira staronordijska beseda z istim pomenom borso, iz nashe bukve izvira staronordijska bök, staronordijska beseda brandr (goreti) pa izvira iz nashe besed brana, saj so verjetno povlekli brano po pogorishchu v gozdu, v katerem so z ognjem izkrchili prostor za novo njivo. Iz nashe besede dobrava izvira nordijska beseda dobb z istim pomenom. Iz nashe besede gnoj izvira njihov gjö, ki pomeni gnojiti, iz nashe grabiti ali grblje izvira nordijska beseda z istim pomenom grabba, iz nashe besede grunt, ki oznachuje ravno zemljishche, primerno za naselitev in obdelavo, izvira staronordijska beseda grund. Iz nashe besede jarek izvira staronordijska beseda jarki s pomenom rob steze ali stopala. Iz nashe besede klas izvira njihova beseda klase, iz nashe besede motika pa staroskandinavska beseda modugr (izg. mudügr), ki pomeni tolchi. Iz nashe besede kosh izvira staronordijska beseda kass. Iz nashega glagola pleti (plevel) izvira plöle (iz nashega plele!), iz nashe besede plug izvira plog, plogari pa je po staronordijsko tisti, ki pluzhi (orach). Iz nashe besede sad, torej posevek ali pa tudi sad(ezh), izvira staronordijska beseda sa, ki pomeni saditi, iz nashe besede sejati izvira njihov sae (izg. sä) z istim pomenom, iz nashega glagola shtihati izvira njihov glagol stikke, iz silja (mladega zhita) izvira njihov syl z istim pomenom. Iz nashe stare besede gajzhla (bich) izvira njihova gaezla. Iz nashe besede luknja (okence) izvira nordijska beseda lucka z istim pomenom. Iz nashega glagola rinkati izvira nordijska beseda rynka (zhelezni kaveljchek v svinjskem rilcu, ki preprechuje, da svinje ne razrijejo dna svinjaka. Iz nashe besede vresje izvira skandinavski vresig s pomenom »grchavi les«. Iz nashe besede seno izvira tudi njihova beseda za posteljo, ki je bila sprva postlana prav na senu – seng. Iz nashega glagola shtrikati (plesti) izvira skandinavski strikke z istim pomenom. Iz nashega glagola bosti se izvira nordijska beseda bod s pomenom boja med rogato zhivino. Nasha beseda kura je istovetna z nordijsko besedo kura z istim pomenom. Iz nashe besede bik izvira tudi bukk (izg. bükk), iz molsti izvira mele, iz mleko melk, mukk je mukati, nash pastir je njihov passdyr, svinja je v nordijskih jezikih svin. Iz nashe besede tamar izvira staronordijska beseda hamarr. Iz nashe stare besede telega, ki je lesen jarem za krave in vole, izvira staronordijska beseda tilleggja s pomenom oblozhiti ali obdati, saj tak jarem vklene vrat zhivali na obeh straneh. Iz nashe besede gad izvira staronordijska beseda gadda s pomenom pichiti. Iz nashe besede sedlo izvira skandinavska beseda sadel in tudi nemshka Sattel, enako tudi iz glagola sedlati skandinavska beseda sadla in nemshki satteln. Nasho narechno besedo shtanga za drog, ki lochuje zhivali v hlevu med seboj, najdemo v skandinavshchini kot shtangi, stang. Konjski odeji pravijo Slovenci deka, Skandinavci pa prav tako. Iz nashe besede ruta izvira staronordijska beseda rauda ali roda (izg. ruda – rdecha, ker so bile te rute ponavadi rdeche barve). Iz nashe besede shkorenj izvira staronordijska beseda skor z istim pomenom. Iz nashe narechne besede gvant (obleka) izvira nordijska beseda gevant. Iz nashe besede krilo izvira staronordijska beseda kyrtla z istim pomenom. Iz nashe besede kljuka izvira tudi klyka, ki pomeni zaponka. Iz nashe stare narechne besede fletna izvira staronordijska beseda fletta, ki pomeni spletati si lase in pomeni torej dekle z lepo spletenimi kitami. Iz nashe besede shkarje je izshla tudi staronordijska beseda skaeri, mn. skjaera. Iz shtajerske narechne besede remen (jermen) izvira njihov rem z istim pomenom, besedo jakna je mogoche najti v vseh omenjenih jezikih in z istim pomenom, iz nashe beseda cokla pa izvira nordijska beseda okla z istim pomenom.

Nasha beseda bol pri Nordijcih pomeni bolezen. Nasha bula je pri njih bola, vnetje je fnatt, grizha je gris, grob je grob, kila je kula, läka je zdraviti, läkare je zdravnik (beseda lekar se je ohranila v srbshchini), iz nashe besede pogreb izvira nordijski izraz paa greb s pomenom zagrebsti, iz nashe besede slab izvira njihova slapp z istim pomenom, iz nashe besede smrt izvira njihova beseda smertte, ki pomeni bolechino. Nasha beseda truga (krsta) je enaka v nordijskih jezikih. Iz nashe narechne besede krumpast (shepast) izvira krympa (skrchiti se). Iz nashe besede urok izvira skandinavska beseda za nesrecho uraad (izg. ürod). Iz nashe besede briti izvira staronordijska beseda brytja z istim pomenom, njihov laug pa iz nashe besede lug. Iz nashe besede brada izvira staronordijska beseda bard, iz nashe besede ud njihov udd. Iz nashega vprashanja »Se vdash?« izvira beseda dass, ki pomeni vdati se. Stari shtajerski narechni bojni klic »Aufbiks!« Jeza zelo lepo razlozhi s staronordijskima besedama av (iz: ali ven) in byx (skochiti, priti hitro ven); torej izzivanje: »Pridite ven, che si upate!« Iz nashe besede truma izvira nordijska beseda truma ali hertrume (bojna truma). Iz nashe besede hlapec izvira tudi staronordijski glagol hlaupa (skochiti, pritechi, napasti); vedeti moramo namrech, da so bili hlapci svobodnih in premozhnih kmetov njihovi vojshchaki, ki so pomagali tudi pri hishnih opravilih. Iz slovenskega glagola kepati se ali kepati koga izvira staronordijska beseda keppa (dokazati moch ali bojevitost) ter tudi kempa ali kenpa (bojevati se). Iz nashe besede lok izvira vech staronordijski besed: loka, lukka ali lykja, ki pomeni zapreti, streljati, spustiti dol, napraviti, izpustiti, obkoliti …

Iz nashe besede mati ali mater izvira tudi staronordijska madr. Iz nashe besede ata ali ocha (narechno oche) izvirata nordijski besedi otta in otti (ochi), obe pa pomenita: tisti, ki se ga je treba bati. Iz nashe besede sin je izshla tudi staronordijska beseda sun (izg. sün), brat je brodir, sestra pa systir. Iz nashe besede dekle prideta tudi besedi dykke in docka, ki pomenita punchko, hchi pa je dottir ali dotter. Iz nashe besede boter pride njihov fadder. Iz nashe besede fant izvira staronordijska beseda fantr, ki pomeni fant, prijatelj, spremljevalec. Iz nashe besede frklja izvira nordijska beseda fröken, iz nashe besede sestrichna in sestrich pa systrungr z istim pomenom. Iz nashih danes zastarelih besed kum in kuma, ki sta se ohranili v hrvashchini in srbshchini, sta staroskandinavski besedi gumi (mozh) in gumma (stara zhena). Iz nashe besede guba izvira njihova beseda za starchka gubbe Iz nashe besede gomila (starodaven grob) izvira skandinavska beseda gammal (star). Iz nashe besede vnuk izvira beseda hnuka – sedeti na ramenih, iz nashe besede pamzh (zavaljen, mochen otrochichek) pa skandinavska beseda bamse – medvedek. Iz nashe besede zhena ali zhenska izvirajo tudi njihove besede kvende, kvenna ali kaena, iz nashe besede moder in modrijan pa madr (mozh). Iz nashe besede poroka izvira najbrzh izraz paa raake, ki pomeni »priti skupaj«. Iz stare slovenske besede kushniti ali kushevati izvira staronordijska beseda za poljubljati – kyssa. Iz nashe stare besede kavsati izvira kausi – machek. Iz nashe besede ljub izvira staronordijska beseda ljuv z istim pomenom, iz nashe besede poljub pa nordijska sestavljenka paa ljuv (ljubeche, nezhno). Iz nashe besede ljubek izvira nordijska beseda lubben z istim pomenom. Stara shtajerska beseda »noreti« za ljubezensko igro, pri kateri dekle drazhi fanta in ga vleche za nos, je v nordijskem jeziku narra z istim pomenom. Staronordijska beseda pika pomeni dekle (norveshko pike) in izvira stare nespodobne slovenske besede pichka. Vlachuga je po staronordijsko puta. Ta beseda v slovenshchini pomeni kokosh. Iz nashe narechne besede flajdra izvira staronordijski glagol flydra, ki pomeni klatiti se. Iz nashe besede star izvira nordijska beseda stor (velik) oziroma storr (velik, pomemben). Iz nashe besede dete izvira nordijska beseda doetr, ki omeni hchi ali pa dete. Nasha beseda svat je enaka nordijski frazi sva at, kar pomeni dobesedno »vsak, ki pride zraven«; na svatovshchini je bil prav vsak dobrodoshel. Iz nashe besede sorodnik izvira nordijska beseda soerr, ki pomeni tisto, na kar se je mogoche zanesti. Soeri je pomenilo prisega, soera pa dati prisego. Iz nashe besede sosed izvira tudi nordijska sestavljenka sogn-saet ali skrajshano: so-saet. Iz nashe besede froc izvira skandinavska beseda fraatser (izg. frocer). Iz nashe besede poshast izvira skandinavska beseda oast, ki pomeni neljubljenega, chloveka, ki se ga bojijo.

Iz nashe besede nevesta izvira tudi sestavljenka enn-aesta, ki pomeni »ta zazhelena«, zasnubljena (aesta pomeni prositi za kaj, zahtevati, zheleti …) Iz nevestine bale izvira tudi skandinavska beseda balle z istim pomenom. Iz nashe besede brlog izvira tudi staronordijska beseda borg-loka, ki je pomenila zavetje v utrdbi. Iz nashe stare besede za pokojnika – ranjki – izvira staronordijska beseda raeningl. Iz nashe besede srenja izvira tudi norveshka beseda sören z istim pomenom. Iz nashe besede ljudje, ljudstvo izvira staronordijska beseda lydr (ljudje) in ljodr (glasovi).

Ponekod na Slovenskem rechejo mavrici bozhji stol, kar najdemo tudi v stari nordijshchini: boge-stoll. Iz nashe besede sveti izhaja staronordijska beseda sveiti, ki pomeni zhrtvena kri, torej sveta kri. Iz nashe besede spaka izvira nordijska beseda spök – strah, prikazen. Iz nashe besede shkrat izvira tudi beseda v staronordijskem jeziku za hishnega shkrata – skars. Iz stare slovenske besede ofrati (v pomenu zhrtvovati) izvira staronordijska beseda ofra z istim pomenom, offr pa je pomenilo zhrtev in v prenesenem smislu zhrtveno kri. Iz nashe besede zlodej izvira staronordijska beseda slode – hudobnezh, zlobnezh.

Iz nashe besede dan izvira tudi skandinavska beseda zanj – dögn (izg. den, kot pravijo dnevu tudi v nekaterih nashih narechjih). Iz slovenske besede dim izvira tudi beseda dimma, ki pomeni tema. Iz slovenske besede veter izhaja staronordijska beseda vedr, ki je pomenila isto. Iz nashe besede poleti izvira nordijski izraz paa lett (lett pomeni: lahko, saj je tedaj zhivljenje lahko). Iz nashe besede vedriti izvira shvedska beseda vädra, iz dezh pa dis. Dis dugga pomeni dolgotrajno dezhevje. Iz nashe besede vreme izvira tudi nordijska beseda vaer z istim pomenom. Iz nashe besede sneg je njihova beseda snö z istim pomenom, iz mraka mörk, iz sape ali sopare sopp, iz kaplje kapp, iz glagola tajati se pride töa, iz greti grädda, iz bliskati se pride lysa, iz grmeti gorma, iz treskati treske in iz nashe nochi skandinavska nott. Iz nashega glagola taliti se izvira staronordijska beseda za zmrznjeno zemljo teli. Iz nashe besede rano (zgodaj) izvira tudi beseda renna – pohiteti. Iz nashe besede shteti izvira nordijska beseda telle (shtel!) z istim pomenom. Tri osnovna shtevila so povsem enaka slovenskim: en, tve ali tvaa in tri. Nasho staro narechno besedo klump je mogoche najti v stari nordijshchini v povsem enaki obliki in z istim pomenim. Iz nashe stare besede vandrati izvira staronordijska beseda vandra. Iz nashe besede ukati (vriskati) izvira staroskandinavski glagol yki z istim pomenom. Nasha beseda vino se je ohranila tudi v staroskandinavski besedi vin z istim pomenom.

Prikazali smo vam le delchek iz vech kot dvesto strani dolgega Jezovega seznama slovenskih besed, ki jih najdemo v skandinavskih jezikih. She posebej zanimive pa so avtorjeve razlage slovenskih priimkov in toponimov, ki vam jih bomo predstavili v nadaljevanju.