Revija SRP 151/152

Ivo Antich

 

GLISTE

(horror dvogovor)

 

– Leto 2019 je bilo Leonardovo: 500-letnica smrti. Leto 2020 je leto dveh velikih glasbenikov: 250-letnica rojstva Beethovna, v njegovi senci pa 160-letnica rojstva Huga Wolfa. Kaj menish o tem?

– Lepo je spomniti se pokojnih zasluzhnih ljudi, velikanov … Pa tudi koristno, saj pomaga pri zmeraj aktualni chlovekovi potrebi, da »izmeri daljo in nebeshko stran«. She posebno, che gre za tujce, ki pa so v jedru Veneti, natanchneje Sloveneti.

– Kako to mislish? Trije omenjeni naj bi bili Veneti-Sloveneti? Kako moresh kaj takega trditi?

– Nich ne trdim, le ugotavljam simptome z razlichnih vidikov. Tokrat ad hok z vidika tako imenovane venetologije, ki vsebuje tudi patriotski element, to pa samo po sebi pach ni greh.

– Ali ni ta venetologija s strani resne znanosti hudo osmeshena?

– In vendar je she vedno nerazreshena. Lahko, da je v njej marsikaj privlecheno za lase, toda v shirshem smislu ponuja indice, ki dajo misliti ali pa so vsaj zanimivi kot alternativni izzivi.

– Kakshni neki naj bi bili slovenetski indici pri treh jubilejnih velikanih, od katerih je prvi Italijan, druga dva pa Nemca?

– Leonardo iz kraja Vinci v srcu Italije, v pokrajini Toskana, imenovani po predrimskih prebivalcih Etruskih (lat. Etrusci, Tusci, Tuski), ki so za venetologe Veneti, Vendi, Vindi ali Praslovani. Pri Beogradu je kraj Vincha, za venetologe zibel evropske civilizacije; gre za slovanski toponim z variantami Vinica (Slovenija, Hrvashka, Makedonija, Ukrajina) ter Vinec, Vine, Vinje v Sloveniji, pa legendarna baltishka Vineta / Wineta (po tej je Karl May imenoval Winnetouja, poglavarja »izbrisanih«). To je Leonardova slovenetska ali etrushchanska »zveza« … Van Beethoven, flamski priimek: »van« (ven, iz, od) in slovenski besedi »bet« (bat) in »oven«. Bet, uporabljen kot oven. Ljudski izrek: danes z betom, jutri s psom … Wolfova oche in mati sta bila slovenskega izvora, ochetov rod se je pisal Vouk, mati deklishko Katharina Nußbaumer, izvirno Katarina Orehovnik. Za plezanje po statusni lestvici je bilo tedaj pach primerneje privzeti nemshko identiteto.

– Ima s Tuski kakshno zvezo juzhnoalbansko pleme Toska?

– Kdo ve. Branje etrushchanski zapisov s pomochjo albanshchine ni shlo. V rushchini »toská« pomeni zhalost, v srhr. najdesh »tuska, toskati«, v mak. »toska«. Etruski so sebe imenovali Rasena, Rashna, Raseni (prim. Rasi, Rusi, v Srbiji Ras, Rashka; srhr. rasejan, rasijan, slov. razseján). Na osnovi (et)rushchine so Etruski »ot rus(k)i«. Shpansko »tosco« pomeni primitiven, neotesan, surov, neveden; kamenodobni, predshpanski Baski naj bi imeli zveze s (pra)slovanstvom. Italijansko »tosco« pomeni strup in pridevnik toskanski. Italijanski lingvist Mario Alinei (1926-2018) v estrushchini vidi arhaichno obliko madzharshchine. K Etruskom so pristavili lonchek tudi madzharski prasorodniki Turki, med drugim z »etimoloshko blizhino« Truski-Turki.

– Kaj pa juzhnoafrishko chrnsko ljudstvo Venda?

– Veneti, Vindi so bili »z vetrom« razvejani oz. razsejani po svetu, morda so tudi tam pustili kako sled. Saj so v Juzhni Afriki tudi Indijci.

– Da ne zaideva predalech v etimoloshko »jogo«, se vrniva k prvemu vprashanju. Glede na Beethovna in Wolfa naj bi bilo 2020 leto glasbe, ali ne?

– Vsekakor je to leto koronavirusne pandemije. Ni jasno, kakshna naj bi bila pri tem vloga na primer Beethovnove evropske himne »Oda radosti«. Je pa bil Beethoven nich kaj radostno, glede na poklic glasbenika bolj shizoidno, udarjen z gluhostjo zaradi mozhne okuzhbe s sifilisom, medtem ko je bil Wolf potrjen sifilitik.

– Med glasbo in korona virusom je neka zveza: v antivirusni samoizolaciji naj bi omogochala poglavitno zadoshchenje glasba, ki je za nekatere absolutni, odreshilni vishek chloveshkega uma. Znan je Beethovnov stavek: »Glasba je vishje razodetje kot vsa modrost in filozofija.« Ali to drzhi?

– Gotovo za mnoge, obstajajo pa tudi bolj skeptichna mnenja. Samuel Johnson, angleshki dramatik iz 18. stoletja, sijajne dobe evropske glasbe, je rekel: »Glasba je she najmanj neprijetna med vsemi oblikami hrupa.« Ambivalenten odnos do glasbe je imel Zola; po eni strani ga je privlachila, po drugi jo je imel za »dolgochasno praskanje« … Muzomanija, natanchneje muzikomanija … Obsedenost z glasbo je histerija ubijanja strahu pred tishino z zvokom. She posebno to velja za globalizirano moderno glasbo, ki je praktichno odpravila melodijo, saj deluje le she z (afrishkim) ritmom ali pa tudi brez tega, zgolj z (mega)ropotom. Za mojega znanca, ki je radikalen ljubitelj klasichne evropske glasbe, je jazz »pretepanje piskrov«. Drug znanec, ki je samozaposleni prevajalec visokozahtevnih strokovnih tekstov in to delo zhe desetletja opravlja v samoizolaciji na domu, je v dneh pandemije postal obseden od mizofonije, sovrashtva do zvokov. V bloku ima na eni strani druzhino sosedov, katerih otroci so zdaj cele dneve v domachem samoizoliranem (glasbenem) vrtcu, na drugi strani samoizolirani sosed vsak dan tochno ob istem chasu, ne menech se za okolico, kaki dve uri poslusha zmeraj isto raparsko »kompozicijo«. Prevajalec pa si ne upa nikomur nich rechi po izkushnji sorodnika, ki zhivi v lastni hishi na »idilichnem« podezhelju: mladina iz sosednje hishe je nabijala glasbo, ko pa jih je opozoril, je prishel njihov oche k njemu in ga pretepel s krepelom. Na sodishchu se je nasilnik zagovarjal, da jih je sosed zmerjal s chefurji, pretepeni pa je trdil, da na to besedo ni niti pomislil … Primer fizichne oblike glasbenega psihoterorizma.

– Na mizi imamo she nekaj pojmov z »mizo«. Ali vesh, kaj mislim?

– Seveda. Najprej mizofobija, strah pred okuzhbo z virusi in bakterijami, nato pa she mizogeronija ali staromrznost, prastaro sovrashtvo do starcev, tokrat povezano she s koronarasizmom, naslednikom hivrasizma. Pri obeh rasizmih gre za nagonsko averzijo do virusnega napada na imunsko inhibicijo.

– Kako se je kriza s korono sploh zachela?

– Mozhno je rechi, da je ta pandemija svoj pohod po svetu zachela s simptomalnim datumom 02. 02. 2020, ki je unikaten shtevilchni palindrom. Posebno veselje za numerologe; eden od njih je bil po svoje tudi ruski pesnik, boem in mistik Hlebnikov, ki je z matematichnimi formulami analiziral zgodovino in tako menda napovedal datum oktobrske revolucije.

– O vzrokih korona pandemije se pojavljajo razlichne teorije zarote, vse prav slikovite. Ali bi za nekatere lahko rekli, da so tudi preprichljive, verjetne?

– Vsaka dobra teorija zarote je taka, cheprav si med sabo tudi ostro nasprotujejo. Na primer, Americhani samoumevno govorijo o »kitajskem virusu«, za Kitajce pa je ta termin nesprejemljiv. Po neki amerishki teoriji so Kitajci iz laboratorija v Wuhanu namerno izpustili umetno modificirani korona virus z namenom testiranja bioloshkega orozhja; variantna mozhnost bi bila, da jim je »ushel«. Kitajska kontrateorija pravi, da je korono podtaknila amerishka vojska kot palico v kolesje kitajskega gospodarskega booma (tak uchinek je korona nedvomno dosegla); prva, strogo zatajena smrtna zhrtev korone naj bi bil amerishki vojak iz delegacije, ki je obiskala Wuhan, pri chemer verjetno niti ni vedel, da je poskusni prenashalec; kako se je okuzhil, ni znano, morda je bil nachrtno likvidiran. Na liniji amerishke korona zarote naj bi bila tudi celotna t. i. svilna cesta prek Irana, odkritega sovrazhnika, do EU, svojeglave zaveznice. V poanti se je Americhanom korona vrnila kot bumerang, v par tednih so dosegli najvishje shtevilo okuzhenih.

– S temi shtevili, tako glede okuzhenih kot glede umrlih, se pa povsod bolj ali manj, tako ali drugache, tudi manipulira, kajne?

– Iz razlichnih razlogov, ki segajo od varnostne nuje do zamaskirano-orokavichenega dobichkarstva.

– Kako pa je z ekoloshko-bioloshko razlago?

– Che pustimo ob strani teorijo o mozhnih testih alienov iz kozmosa, se zdi najbolj realistichen vzrok specifichna kitajska prehranjevalna kultura z znanim geslom »hrana je vse, kar hodi, leta in plava« v navezi z »zrakom« v velikih mestih, kjer skoraj ni razlike med dnevom in nochjo, nebo pa se je razjasnilo zaradi blokade gospodarstva v pandemichni karanteni. Li Wenlianga, oftalmologa, ki je zhe lani opozarjal na te razmere, je utishala dolga roka oblasti, plachal pa je s smrtjo od korone, 33 let star mozh in oche. Svet bi se mu lahko oddolzhil vsaj s posmrtno Nobelovo.

– Ali ni iskanje vzrokov pravzaprav naravna potreba po »osmislitvi« katastrof ali »naukih« iz njih?

– Najbolj opazen »nauk« korona pandemije se zdi »tumbe« sprevrnitev nekaterih kljuchnih samoumevnosti. Zlasti na primer v medosebnih afektacijah od sprostitve do osamitve. Prejshnje geslo »bodite sproshcheni, stopite skupaj« je nadomestilo »bodite osveshcheni, stopite narazen«. Kapitalistichno geslo »trg sam reshuje vse probleme« je farsichno osmesheno, reshitelj vsega in vseh je zdaj drzhava – v kislo veselje fanov socializma. Globtroterji so kot potovke letali po svetu z geslom »svet je moj dom, povsod sem doma«, zdaj pred pandemijo bezhijo vsak v svojo domacho luknjo, v samoizolacijsko karanteno (tudi karantansko).

– Povodenj protislovij?

– Mobilnost – imobilnost. Evropa brez meja – Ograjo na vsako postajo. Zdravi v naravi – Bodi zdrav, ostani doma. Za korona virus ni pravega zdravila, praksa pa kazhe, da je najboljshe zdravilo sonce v naravi. Tako v chasu zapovedanih karanten mnozhica sproshcheno, vsi brez nagobchnikov, pohaja, teka in se sonchi po krajih, kjer si prej komaj koga srechal. Ko se vsi izogibajo vseh, se vsi srechajo na istem »samotnem« kraju … Kot ob vsaki katastrofi se na vse mogoche nachine ishche kak pozitiven, optimistichen nauk ali smisel, ki je post festum seveda zmeraj v hipu pozabljen. Razlichne medijsko-terapevtske zvezde, med njimi so opazne gospe z »univ. dr. mr.« in dvojnimi priimki (strokovno-bioloshka kompetenca), priporochajo kompenzacije: novo odkritje (lastne) druzhine, ekoloshka ponizhnost pred naravo, nova vrednota solidarnosti, empatije in prijateljstva (na daljavo – v hishnem zaporu), prepushchanje umetnostim in njihovim eskapistichnim charovnijam – vse to ob izgubi (prekarne) zaposlitve, osnovnih mozhnosti za prezhivetje … Z vrhovno tolazhbo: pandemija ne izbira, za vse je enaka, »vsi smo v istem cholnu« … Pozitivno okuzheni starec v domu je v istem cholnu z Borisom Johnsonom …

– Kako konec koncev premagati to korono?

– Nekateri tudi glede tega predlagajo kot odreshitev Sun Cujev vojnostrateshki nasvet: »Spoznaj sovrazhnika, da bi ga lahko premagal«. Sovrazhnika pa lahko res spoznash le, che ga naredish za prijatelja, s tem pa je vojne konec … V Indiji kot zdravilo priporochajo kravji drek, v Severni Koreji koren repinca.

– Pravijo: nikoli vech ne bo, kot je bilo. Ali je to res mozhno?

– Mozhno je kar koli, torej vse. V smislu slavnega izreka »plus ça change, plus c'est la même chose«, ki ga je v revolucionarnem letu 1848 (prvi izbruh v Parizu) zapisal francoski pisatelj Alphonse Karr, avtor znanega »ekoloshkega« romana Potovanje naokrog po mojem vrtu, nadvse primernega za (elitno) karanteno v lastnem tuskulumu. Po domache: velike spremembe, iste zaplembe. Za nekatere je karantena v blatu naravni habitat. Za gliste so zadeve zmeraj iste.

 

(apr. 2020)