Revija SRP 15/16

Rajko Shushtarshich

 

TRIVIALNA STRUKTURA ZAVESTI

 

Izbrani odlomek - dopolnitev knjige Janezovo razodetje, Zgodbe o Pilatu (za tretjo izdajo) je primeren uvod v tako stanje zavesti, ki pripravi duha na neko dugachno komunikacijo, drugachno od vsakdanje, ki smo je sicer vajeni v pogovoru med ljudmi, in tudi drugachno, ki smo je vajeni v razpravah, traktatih, esejih ali zgolj chisti poeziji. Drugachnost je v tem, da tekst ne more biti niti chisto pesnishko svoboden, ker je duhovno voden, niti le racionalno shematichen, ker shematiko presega. Che zanemarimo ekspresivni nivo, potem komunikacija izgubi zhivost. Che pa zanemarimo shematskost komunikacije, potem duh zatava v svobodne asociacije chustev, obchutenj in izgubi nivojskost in smer, ki je v teh tekstih bistvena. Duha ne velicha, ne vodi ga v smeri proti nedoumljivemu, neizmernemu, neskonchnemu, absolutnemu, cheprav je to njen smisel in smoter. Misel se ustavi, izgubi se; vrednote, ideje ne transcendirajo k absolutu, ne vodijo v najgloblji mogochi pogovor v sebi, ne vodijo k Bogu. Komunikacija z Bogom ali pa z najglobljim v sebi, kakor hochete, je po svojem bistvu intimna molitev, meditacija, dojemanje nedoumljivega. Ni torej presenetljivo, da jo je tako tezhko dojeti, she tezhe izraziti, in she tezhe podozhiveti drugemu. Alegorije so v bistvu shifrirano dozhivetje, njihovo deshifriranje pa za globljo komunikacijo ne zadoshcha, ker ta je neposredna, je pogovor duha z duhom, zapis pa je le korelat ali srednik te komunikacije.

Simbolichno pa lahko molitev, to najglobljo komunikacijo, ki je chloveku mogocha, mnogo bolje, globlje in lepshe izrazimo. Lahko bi rekli o molitvi tole: Ranjeni (ishchochi, vprashujochi, prosechi...) um se obrne k Bogu s proshnjo, da ga uredi, potolazhi, umiri... On ni nikoli molil dvakrat enako, zanj je molitev pogovor z Njim. Na pragmatichnem nivoju pa to pomeni seveda nekaj chisto drugega, nekako tole: Beg od zhivljenja, ko subjekt zapade v tako stanje uma, v katerem je skrajno izgubljen, prizadet; drugache recheno: zmedeni, prizadeti um se obrne v iracionalno mishljenje; grobo recheno pa: versko zblazni in ni mu pomochi od zemeljske mochi.

Vsaka razlaga (globinsko) nivojske ali vertikalne strukture, tako teksta kot tega, kar ta izrazha, je v bistvu njegovo razteleshenje. In enako velja za horizontalno ali ravninsko strukturo zavesti. "Zakaj potem to sploh pochnem?" me boste upravicheno vprashali. To pochne razum in ne da miru, dokler nechesa ne razume in tako onemogocha globlje dojetje. Moj namen je torej razchleniti strukturo ezoterichnega teksta, v nashem primeru se to nanasha na knjigo Janezovo razodetje, z namenom, da bi to razteleshenje chimprej pozabili in tako morda presegli shematichnost v neposrednejshi komunikaciji. Zato bom razchlenil predvsem variacije na trojno nivojsko strukturo zavesti. V sestavljenih simbolih, alegorijah, eksemplifikacijah jih je seveda she mnogo vech, takorekoch neskonchno.

Na primer: "iz ocheta zhelje rojeni" simbolizira prvi nivo (gonov, nagonov, zhelja), prvo rojstvo, telesno rojstvo, ali chutni nivo. Vendar je poprej potrebno razlochiti she prekrivanje trinivojske in sedmeronivojske strukture. Prvi nivo tronivojske strukture se prekriva s prvim do tretjim, oziroma do petim nivojem (odvisno od konteksta) sedmerne - sedemnivojske vertikalne strukture zavesti. Formalna razlika je v sorazmerju oziroma nesorazmerju med nivoji obeh struktur. Pravim formalno, a drznil bi si pripomniti, da je tudi dejansko v samorefleksiji zavesti ochitno, da je sedmerna struktura veliko bolj racionalistichna, v njej dominira racionalni vidik, shesti in sedmi nivo sta v neprestani tezhnji, da se racionalizirata (a o tem kasneje). V trinivojski strukturi pa dominira duhovna raven oziroma duhovna interpretacija. Zato mora deshifriranje oziroma dojemanje simbolike uposhtevati obe strukturi in hkrati svobodo sporochevalca.

Pomembneje od tega pa je, in to je treba vedno znova poudariti, da vsako shematsko rigidno analitichno deshifriranje ali dojemanje simbolov pomeni njihovo redukcijo, osiromashenje in ima svoje meje. V takem primeru je njih dojetje (deshifriranje) mogoche le do zgornjega petega, to je, racionalnega nivoja. Kar je vech, pa mora prepustiti bodisi domishljiji umetnosti, bodisi veri religije ali pa gotovosti intuicije uma.

Sama delitev nivojev je do neke mere vedno shematska, v principu je shtevilo nivojev poljubno. Vendar tezhko bi ovrgli prevladujocho vlogo ravno trojne in she sedmerne strukture zavesti. Za dojemanje nashega teksta je bistvena trinivojska (vertikalna) struktura in trikomponentna (horizontalna) spoznavno - etichno - estetska struktura dejstev zavesti, ki jo simbolizirajo tri vrednote: resnica, svoboda, ljubezen. Ta pa je dovolj ali pa celo prevech razchlenjena v spremni besedi knjige. Najprej pa moramo izlushchiti sedemnivojsko strukturo.

 

 

MOGOCHI DESHIFRANTI

(Ti seveda nimajo obche veljave, vsak ima nekoliko drugachne, in naj she dodam, da je na srecho to tako.)

 

Sedemnivojska struktura zavesti

 

1 afektivna (gonsko-nagonska)
2 chutna (chutno-zaznavna)
3 chustvena (sestavljena chustva)
4 interesna (pragmatichno-razumska)
5 pojmovno racionalna (chista racionalna)
6 duhovna (neposrednih dejstev zavesti)
7 umska (intuicije uma)
   
  ali obrnjeno:
   
7 transcendirajocha
6 hermenevtichna
5 kategorichna
4 praktichna (inteligentna, pragmatichna)
3 zhivozhivljenska
2 iluzorna
1 elementarna
   
  ali tudi:
   
1 energetska
2 motivacijska
3 aspiracijska
4 interesna (stremljenjska)
5 pojmovno-abstraktna
6 neposredna (duhovna)
7 apriorna (vrednotna)
   
  ali:
   
1 instinktivna
2 chutilna
3 chustvujocha (obchutenjska)
4 stvarna (reistichna, pozitivistichna, utilitarna)
5 chist(a)o razumska
6 duhovna (idejna, vrednotna)
7 absolutna (umsko celostna)

Poimenovanja niso bistvena, so zadeva konvencije, relativno se spreminjajo, vendar to velja za poimenovanja in ne za njih pomen. Struktura kot kompleksni simbol ostaja to, kar ona v bistvu je, tudi che posamezne njene nivoje narobe poimenujemo. Lahko rechemo, da je ta struktura arhetipska za ljudi vseh chasov. Poimenovali jo bodo po svoje, a tezhko bo kdo trdil, da ni zhe v nekaj variacijah dovolj oznachena, da jo lahko razpozna vsak um. Je torej neposredno preverljiva! Po izvoru pa je, morda bi tako lahko rekli, proizvod razuma, kar bi lahko veljalo do petega nivoja, naprej pa je, tako bi lahko spet rekli, slutnja uma. Ravno dejstvo, da razum lahko konstruira kategorizacije poljubno, v principu, kolikor hoche in kakor hoche, kazhe, da mu ne gre zaupati. Lahko domnevamo, da zapade v konstruktivizem, ker nima sebe presegajoche

dolochenosti v sebi, to je, na svojem nivoju. Tu se sklicuje na intuitivno utemeljitev, ki jo seveda pripishe sebi. Pa to niti ni tako problematichno, pach pa to postane takrat, ko vidimo, da s tem, ko svojo nadracionalno pogojenost racionalizira in s tem osiromashi, omrtvi.

Nivojsko zaporedje simbolizira poglabljanje vase, v bistvo sebe, to je, od elementarnega do transcendentnega nivoja (na primer). Che pa hochem izraziti - simbolizirati duhovno rast ali velichanje sebe (sebstva svojega), samozavedanje bistva ali osvobajanje ovojev dushe (na primer), jih moram navesti obrnjeno in jih brati hkrati tudi od spodaj navzgor, tako kot je to ustaljeno pri simbolu krizha. A tako je to le predstavno simbolno (grafichno), v resnici se molitev - komunikacija (meditacija) zachenja spontano, to je, iz zhivega zhivljenja in se spontano preliva po nivojih vrojene strukture uma, do tja, ko rechemo, da dosezhe transcendentno (sfero). Vsako deduktivno in nasprotno, induktivno shabloniziranje je le trivialna razlaga analitichnega razuma nechesa, chesar ne more doumeti.

Krizh je celostni simbol, ki simbolizira prekrizhano vertikalno in horizontalno strukturo (dejstev) zavesti na nivojih njene rasti, to je, od chutnega do duhovnega ali pa na primer v sedmnivojski strukturi od elementarnega do duhovnega nivoja. Na intuitivno umskem nivoju (tretjem oziroma sedmem) pa dejstva zavesti transcendirajo, drugache bi rekli, se zlivajo (prezhemajo), "v Njem so eno".

Nadaljna spekulacija razuma je celotna matrica trikrat sedem polj in le tezhko bi nashli katerikoli jezik, katerikoli nachin izrazhanja, ki bi nedvoumno (nehomonimno) poimenoval tako razlikujocha se polja dejstev nashe zavesti, za katera pa z gotovostjo vemo, da so, ne da bi jih natanchno poimenovali. Tu je simbolno izrazhanje alegorichno poetichne zavesti neulovljivo, nepojmljivo. Vendar, ko razum to stori, namrech, ko deshifrira strukturo zavesti, ko skonstruira matrico pomenov, dobi lazhni obchutek ali morda preprichanje, da zdaj razume Vse. Pa ne razume in ne more razumeti Boga, ne more razumeti vech in globlje, kot je njegov domet (domet petega nivoja). Kaj lahko pa razum vse zhivo, razum presegajoche omrtvi, razchleni, shematsko dolochi - razporedi, in tako bi rekel, da pokvari nekaj, kar je zanj le nedostopno, za druge nivoje pa svetlo - sveto. Razum torej ezoterichnega teksta ne more dojeti, lahko pa ga po svoje razume, vendar to je resnichno res velik redukcionizem njegovega celotnega pomena.

Zato je za globlje dojemanje dejstev zavesti najbolje, da tako shematiko chimprej pozabimo, ker nas bo samo motila in blokirala na svojem chetrtem ali kvechjemu petem nivoju. Shestega in sedmega nivoja ne bo nikoli razumela, kvechjemu ju bo racionalizirala. Za spodnje nivoje pa bi lahko rekli, da jih razume, ne pa chustvuje, zhivo chuti ali elementarno dozhivi.

Trinivojska struktura zavesti je globlja, bolj zhiva, neposredna, zavest vodi v neskonchnost nje bivanja. Na koncu pa velja tudi zanjo, da je po formi shematska in zato toga in tudi nje se velja osvoboditi, a le v vsej njeni shematskosti in stereotipni shablonskosti. Njene zhive variacije so neizchrpne.

 

 

NEKAJ VARIACIJ TRINIVOJSKE STRUKTURE
(shematsko, ekspresivno)

najprej ekspresivno:

svet zemeljski
duhovni svet duhovni
nebo nebeshki
   
ali:    
telo

telo -

prvi ovoj dushe
duh

duh -

drugi ovoj dushe
dusha

um -

tretji ovoj dushe

 

ekspresivno -

shematsko:

prvi ovoj dushe -

chutno predstavni (chlovek)

drugi ovoj dushe -

nadchutno duhovni (chlovek)

tretji ovoj dushe -

transcendentno bistveni (chlovek)

she naprej ekspresivno:

prizemljen bivanje rast
z duhom ozharjen duhovno bivanje duhovna rast
vechno zhiv bozhansko bivanje bozhanskost
     
rojen rojen
drugorojen duhovno rojen
edinorojen iz iskre boga (uma) rojen, iz sebstva sebe, bistva svojega
   
rojstvo ljudje ste
duhovno rojstvo ste vech kot to: duhovna bitja ste
vechno zhivljenje (neumrljivost) in vech ste: bogovi ste
   

rojen

rojen telesno -

sin chlovekov

prerojen

duhovno rojen -

sin duha

nesmrten

edino rojen -

sin boga

stopnjevano:

sin chlovekov Sin chlovekov
duh sveti (svetli) Sin Duha svetega
bozhji sin v Njem Sin Ocheta Boga
   
sin chlovekov Sin Chlovekov
sin Duha Sin Duha
sin Boga Sin Boga
   
hrana telesna  
duhovna hrana, hrana duha  
bozhanska jed, jed za Boga  
   
luch intelektualni preblisk
svetloba Duha duhovna osvetlitev
vednost Boga bozhansko razsvetljenje

znakovno:

beseda chrka
duh besede duh chrke
Bozhja beseda (Logos) bozhanski navdih
   
pismo  
v duhu pisma  
sporochilo Boga  
   
zakon znamenja
duh zakona (vrednote) pomeni
razodetje bozhjega bistva bistva
   
resnichno  
resnichno resnichno (dvakrat resnichno)  
absolutno resnichno  

shematsko:

prva resnichnost chutna
druga resnichnost duhovna
gotovost intuitivna
   
predstave, pojmi razum
ideje, vrednote, dojetja neposredna dejstva zavesti
intuicije sintetichni (celostni) um
   
zakoni  
vrednote  
razodetja  

zopet ekspresivno:

oko ochi
duhovno oko duhovne ochi
srce (uma) um srca
   
govor besed vsakdanjih
notranji govor, neposredni (po)govor
notranji nagovor

ekspresivno - shematsko:

govor beseda
notranji glas duh besede
praglas slutnja uma

zopet shematsko:

predstavni, konvencionalni, pojmovni svet
simbolno alegorichni svet
transcendentni svet
 
jezik, govor  
notranji govor  
apriorna vednost praspomina  
   
chuti, razum predstave, pojmi
dejstva zavesti (duha) ideje, vrednote, dojetja
slutnje uma umske zaznave, intuicije uma
   
chas  
trajanje  
abs. sochasnost ("vechnost")  

 

komunikacija preko simbolov
neposredna komunikacija duha z duhom
meditativna komunikacija s transcendirajochim v sebi

 

Kot je zhe poprej recheno (pri sedmerni nivojski strukturi), niso bistvena poimenovanja, le ta skoraj neomejeno variirajo, se relativno spreminjajo, vendar to velja za poimenovanja in ne za njih pomen. Kaj pa che pride do zamenjave nivojev v dejanskem pomenu (ne le poimenovanju)? O tem je tezhko razpravljati, ker se bomo vedno vrnili na problem pomena in njegovega oznachevanja, iz njega skorajda ne moremo. A je vendarle bistvena neka zamenjava ali pa recimo drugachno pojmovanje nivojske strukture, v kateri sta (po moje) zamenjana drugi in tretji nivo. V tem primeru je trinivojska struktura kot kompleksni simbol nekaj povsem drugega. Naj skusham ta problem vseeno nekoliko naznachiti. Zamenjava nastopa tako, da se nivo duha pojmuje dejansko, za nadrejenega transcendentnemu nivoju. Primer:

 
shematsko: stopnjevano pravilno:
chlovek chlovek
transcendirajochi chlovek duhovni chlovek
duhovni chlovek transcendirajochi chlovek
   
ekspresivno: stopnjevano pravilno:
telo telo
dusha duh
duh dusha

 

Pomenska zamenjava nivojev pomeni, da je ta dosledna, to je, v vseh variacijah triade. Poimenovanja slede tej zamenjavi in se njej primerno modificirajo. Vendar se
zdaj ne bom prevech ukvarjal z njo, saj je dovolj pogosta. Naj skusham naznachiti, kaj ona pomeni (zame). Lahko bi trdil, da blokira nivojsko poglabljanje vase na nivoju duha, v bistvo sebe ne more, moch duha ji zapre pot. Pomeni, da duha velicha, dusho manjsha. Zmanjsha iskro uma, individualnost sebe, sebstva svojega tako, da tega izrechi ni mogoche. Povelicha pa moch duha, chlovekov duh in moch chloveka. Vendar s tem problemom sem se podrobneje ubadal v neki drugi knjigi - Traktatu o svobodi.

Smisel uporabe (shifriranja in deshifriranja) kompleksnih (celostnih) simbolov ali pa le sestavljenih simbolov neposrednih dejstev zavesti (vrednot na primer) je le v tem, da vrednote simbolichno naznachi, ("opishe") izrazi, tako in toliko, da te izsilijo ali vsaj omogochajo tako dojemanje, ko dejansko zazhive v horizontalni smeri od spoznavne (razpoznavne) preko etichne do estetske komponente zavesti, in hkrati, kar je she bolj pomembno, da zazhive v svoji rasti, prehajanju, prezhemanju po vertikalni osi trivialne strukture zavesti!

V nekem drugem jeziku pa bi rekli takole:

Smisel dushe (zavesti) je,
da se shiri, poglablja, velicha;
da zhivi svoje lastno zhivljenje;
da znova in znova preverja
svojo minljivost - neminljivost.
Ona mora uresnichiti sámo sebe.

Tako je pomenska struktura knjige razchlenjena, tako kot jo lahko razchlenim sam. Che sem morda prihranil vsaj nekaj truda kakemu analitiku, pa cheprav bi s tem pochetjem kaj lahko prizadel samovshechnost razumnika v njem, sem zhelel le poudariti omejenost in nezadostnost analitichnega pristopa k ezoterichnim tekstom. Trdim namrech le, da jih je mogoche brati globje kot razumsko. Z analizo pa nisem prichel shele zdaj, z namenom, da dopolnim Spremno besedo knjige. Z njo sem ves chas obremenjen, lahko bi rekel, da vchasih obseden. Morda je edini nachin, da se je osvobodim, ta, da jo zapishem. Zdaj, ko to pishem, pa se mi zdi, da sem ne sodi, da je knjigo mogoche lepshe in globlje in svobodnje brati brez te razchlenitve in brez one, ki je v spremni besedi knjige, tudi.

Morda spada ta tekst v Neke vrste metafizichno estetiko, to je knjigo, ki jo pishem in jo morda kdaj vendarle koncham, natanchneje, dopolnim tisto iz leta 1973. Morda pa je ta tekst primernejshi za neko chisto drugachno knjigo, njen naslov bi lahko bil Estetika neke vrste. Eno poglavje v njej bi se lahko konchalo nekako takole:

"Chloveshka bitja so res chudna vrsta bitij, so bitja, ki spadajo predvsem v vrsto radovednih bitij, pa taka, ki spadajo bolj v vrsto nravnih bitij, in she taka, ki she najbolj spadajo v vrsto obchudujochih bitij.

Predvsem pa se je treba odlochiti o tem: je chlovek umno bitje, bitje uma, je bitje iz vrste umnih bitij ali le bitje iz vrste serijskih bitij?

Tisto pa, ali je (predvsem) homo politicus ali animal racionale ali homo faber ali homo militarius ali homo religiosus ali homo estetiticus, pa pustimo racionalistom, ideologom, teologom, oziroma religijski, politichni, ekonomski, znanstveni, militantni zavesti ali natanchneje: propagandi in propagandistom, inzhenirjem dush in duhovnim vodnikom."

A bilo je zaman, vse to izmikanje namrech. Zdaj, ko sem s samozagovorom konchal, se me loteva chuden nemir, mochno se mi zdi, da se tudi tej dopolnitvi spremne besede

nisem mogel upreti. She preden se je zdanilo, sem se tretjich odlochil za izdajo, izdajo knjige Janezovo razodetje.

 

V Ljubljani, 29. marca 1996

 
________
Rajko Shushtarshich, Janezovo razodetje ali O treh vrednotah (resnici, svobodi, ljubezni in njih transcendiranju); Fondi Oryja Pála, tretja izdaja, Kranj 1994

 

________
Dosedanje objave knjige Janezovo razodetje:
 
1 Janezovo razodetje, (raziskovalno porochilo o treh
vrednotah za IS Univerze v Ljubljani, oz. samozalozhba),
1986, Ljubljana, p 154
2 Janezovo razodetje, Zalozhnishtvo slovenske knjige,
1990, Ljubljana, p 139, ISBN 86-7509-012-9 / CIP 886.3-97
3 Janezovo razodetje ali O treh vrednotah, 3. dopolnjena izd.; Kranj:
F. Zagorichnik, 1994, p 151, CIP - katalozhni zapis NUK: 244886.3-821 - 886.3-79;
Zbirka Fondi Oryja Pála, 39360768
- Zgodba o Pilatu, iz knjige: Janezovo razodetje,
revija: Dialogi, sht. 10-11, 1988, Maribor, p 44-53
- Dopolnitev, sklepno poglavje iz tretje izdaje knjige Janezovo razodetje ali
O treh vrednotah (tretja dopolnjena izdaja); revija Nova Atlantida - Gorenjska -
revija, sht. 1-2, 1994, Kranj, p 185
Posamezni odlomki iz knjige Janezovo razodetje she v chlanku:
- Iz zgodovine lincha, chlanek, revija: Dialogi, sht.5-6, 1989,
Maribor, p 89-97
v knjigi:
- Traktat o svobodi ali vrednotni sistem, Zalozhba LUMI,
1992, Ljubljana, (Izgubljene vrednote, Sanjsko porochilo, p 44-47,
Zakon mnozhice ali o pravichni sodbi, Sodba drhali ali izrek sodbe na Gabati
p 141-150), CIP 316.75 / 27992576