izzgo15

Rajko Shushtarshich

IZ ZGODOVINE LINCHA

1 NAHUJSKANA MNOZHICA

Ko pridesh v polozhaj, ko ti lastna skushnja zbudi potrebo po solidarnosti,
ta polozhaj pa je pri vseh zelo zelo podoben,
neka sila te potiska vanj, neki lajezh, neko linchanje, neko krizhanje visi nad teboj,
ko pridesh v ta polozhaj, te postane skoraj sram,
da si bil zgolj formalno solidaren do tistih,
ki so bolj oblajani, bolj linchani, bolj krizhani,
zdaj vesh, da solidarnost je.

Ko je mnozhica nahujskana, imamo vedno opravka z nekim lajezhem,
nato linchanjem,
krizhanjem.

Ji bo to prineslo sprostitev?
Jo bo to povzdignilo v posvecheno, svechano mnozhico?
Nahujskana mnozhica, masa, drhal?

Kaj je rekel o tem Elias Canneti:

"Nahujskana mnozhica se tvori s fenomenom hitro uresnichljivega cilja. Ta cilj je znan in tochno dolochen. Razen tega je blizu. Njen cilj je ubijanje in ona ve, koga hoche ubiti. Na ta cilj se vrzhe z neprekosljivo odlochnostjo, nihche je ne more prevarati. Zadoshcha objaviti cilj, zadoshcha razshiriti sporochilo (vest), koga je treba ubiti in zhe se formira mnozhica. Osredotochenje na ubijanje ima poseben znachaj, a po svoji intenziteti je nekaj najmochnejshega, kar obstaja. Vsi zhele sodelovati, vsi udarjajo... Pomemben razlog hitri rasti mnozhice je nenevarnost podviga. Ta je nenevaren, ker je premoch mnozhice ogromna. Zhrtev ji ne more nichesar. Ona bezhi ali je zvezana... Nikomur se ni treba bati sankcij zaradi njene smrti. Dovoljen uboj zdaj nadomeshcha vse uboje, ki bi si jih chlovek moral ukrasti, zaradi katerih bi se moral bati strogih kazni, ko bi jih storil...

Govora je o tako lahkem podvigu, ki se odvija tako hitro, da mora chlovek pohiteti, da bo prishel she pravochasno. Naglica, vznemirjenje in gotovost take mnozhice imajo v sebi nekaj grozljivega. To je vznemirjenje slepcev, ki so najbolj slepi takrat, ko se jim naenkrat zdi, da vidijo. Mnozhica hiti v snidenje z zhrtvijo in k ugonobitvi, da se bo naenkrat reshila smrti vseh svojih pripadnikov. A takrat se ji v resnici zgodi nekaj, kar je povsem nasprotno. Zahvaljujoch ugonobitvi, a shele po njej, mnozhica obchuti vechjo grozhnjo smrti, kot kdaj koli poprej. Tedaj razpade, se razide v neki vrsti bega. Bolj ko je bila zhrtev vzvishena, vechji je bil njen strah. Obdrzhi pa se lahko le, che hitro sledi vrsta takih dogodkov.

Nahujskana mnozhica je zelo stara, njene korenine najdemo v prvinskem dinamizmu poenotenja (zlitja) ljudi - v lovski hajki."

To je eden najlepshih opisov nahujskane mnozhice. Lepshe bi nashli samo v leposlovju, vendar bi ti ne bili tako sistematichni. A preden komentiramo vechno aktualnost chlovekovega divjashtva, bomo vprashali istega avtorja, kaj pravi o moderni hajki. Pomembno je, da povemo, da to pravi v istem poglavju.

"Nahujskana mnozhica, ki dobi svojo zhrtev, razpade izredno hitro. To dejstvo je dobro znano ogrozhenim oblastnikom. Ti navrzhejo mnozhici neko zhrtev, da bi preprechili njeno rast. V ta namen so zapovedane mnoge politichne ugonobitve. Po drugi strani pa se vodje radikalnih partij sploh ne zavedajo, da z dosego svojega cilja, javne ugonobitve nekega nevarnega sovrazhnika bolj shkodijo sebi kot nasprotnikom. Lahko se zgodi, da se po taki eksekuciji (izvrshbi) mnozhica razbezhi in da nikoli vech ne dosezhe svoje stare mochi..."

"Zgrazhanje nad skupinskim ubijanjem je novejshega datuma. Tudi danes vsi sodelujemo v javnih ugonobitvah, preko chasopisov. Samo, da je to sodelovanje, tako kot vsa sodobna mnozhichna sodelovanja, mnogo udobnejshe. Chlovek mirno sedi doma in se, soochen s sto podrobnostmi, lahko posveti tistim, ki ga posebej vznemirjajo. Chlovek se strinja (odobrava pochetje) potem, ko je vse konchano, a uzhitek mu ni pokvarjen niti z najmanjshim obchutkom krivde. Za nich ni odgovoren, ne za obsodbo, ne za priche, ne za njihovo prichevanje, niti za chasopis (mas medij), ki je objavil to sporochilo. No, danes ve chlovek o tem vech kot nekoch, ko je moral hoditi ure in stati, da bi na koncu videl zelo malo. V bralcih chasopisov se je ohranila nahujskana mnozhica, ki je tu, a v blazhji formi, zaradi svoje distance do dogodkov (ki se resnichno dogajajo) she bolj neodgovorna in celo, lahko bi rekli, nahujskana mnozhica v svoji najbolj pokvarjeni in istochasno najbolj obstojni formi bivanja. Niti zbirati se ji ni treba, pa zato ne razpade, a za njeno preobrazbo jamchi vsakodnevno izhajanje chasopisov."

Vsak komentar, ki ne bi bil nadaljnja hvalnica avtorju za njegovo lucidnost, bi bil rahlo deplasiran, tvegati ga vseeno moram, da pa tveganje ne bo preveliko, bom v duhu she vedno ostal pri avtorju.

Ker posebno pozornost posvecham mnozhichnim medijem in mnozhichni propagandi, ker je to tako rekoch moja domacha naloga, bi se ji moral temeljito posvetiti, vendar odlochil sem se drugache, bom kratek.

Zgrazhanje nad skupinskim lajezhem, nato linchanje, krizhanje, nam ne zadoshcha vech. Danes vemo, kaj je krvava zhetev. Danes vemo, da sodelujemo v javnih ugonobitvah preko mnozhichnih medijev. V nas se je naselil nemir. Medij je kot kacha in mi smo kot mish. Hipnotibilna moch je za nas ponizhujocha, ker vemo, da je vse to zaradi nas. V naslanjachu nam je prevech udobno. Prevech prostora je med primeri. Prepochasi si slede opisi chasa. Zato vemo, da smo krivi. Krivi smo za obsodbo chloveka, za priche, za kronske priche, celo za to, da so kronske priche, za vsako njihovo hujskashko izjavo, za medij, ki mu dopushchamo, da nas hipnotizira.

Moje obchudovanje pa vedno velja zhrtvam. Linchani chlovek je ta, ki vse to ve, ve, kdo je s prstom pokazal nanj, je ta, ki ne dopushcha nashega ochishchenja.

Mi nikoli ne bomo svechana posvechena drhal!

______
Opomba: Podchrtavanja, opombe v oklepajih in napake v prevodu so po moji krivdi. Rajko Shushtarshich, iz Traktata o svobodi, Zalozhba Lumi, Ljubljana 1992

2 ZAKON MNOZHICE ALI O PRAVICHNI SODBI?

7.1	Hodil je po Galileji, po Judeji ni hotel hoditi,
	prezhali so nanj, da bi ga umorili.
2	Blizhal se je praznik judovski,
	praznik shotorov imenovan.
3	Slave zheja in nestrpnost sta rastli v srcih bratov
	njegovih, in reko mu oni:
	Pojdi od tod, pojdi v Judejo,
	naj uchenci tvoji vidijo, dela tvoja.
4	Kdor hoche biti javno priznan, se ne skriva,
	nichesar ne dela na skrivnem, skrivaj.
	Che take stvari delash, pokazhi se svetu,
	da te vidi, slaven bosh in slavni bomo mi,
	s teboj.
5	Tudi oni so bolj verovali v rechi kot vanj,
	in videli niso, kdaj pot se vzpenja, kdaj spushcha.
	A kdo bi jim zameril, ko pa tako stvarna je vrednost
	rechi, tako hitro se shiri slava dejanj chudezhnih za svet.
6	Zopet jih Jezus potrpezhljivo opomni, kot to storil je
	tolikokrat zhe, a vsakich malo drugache:
7	Moj chas she ni prishel,
	vash chas pa je tu,
	vedno prichujoch.
	Vas ne more svet sovrazhiti;
	mene sovrazhi,
	ker jaz prichujem o njem resnico,
	resnico o svetu, kakshna so dela sveta.
8	Vi pojdite na praznik, jaz ne grem;
	moj chas se she ni dopolnil v meni.

9	Ostal je Jezus v Galileji, sam.
10	Kako je obchutil samoto on v svetu, je tezhko razumeti.
	On ni bil sam, ker bil je vedno z Ochetom, in z Bogom,
	in z Brati svojimi; a v svetu je bil sam,
	toliko bolj je obchutil samoto sveta.
	Potem, ko so odshli bratje njegovi na praznik,
	je shel tudi on, a ne ochitno, in ne na praznik.
11	Ob praznikih so ga Judje she posebej iskali,
	sprashevali so: Kje je tisti?
12	Med mnozhico je bilo dosti govorjenja o njem.
	So eni, ki so iskali njegovo dobroto, ti so hvalili ga;
	in drugi, so pravili, da je slepar, da ljudstvo slepari.
13	Prevech ochitno, in javno, pa nihche ni govoril
	o njem, bilo jih je strah med Judi;
	med Judi je vladal strah, lahko bi rekli, da Judom
	je vladal strah.
14	Ko pa je minilo zhe pol praznika, stopi Jezus v tempelj
	in uchi jih tako, da chudili so se
	zelo, ker tako uchiti ga she slishali niso,
	ne njega, ne nikogar she.
7.15	Chudijo se Judje; kako, da uchen je v pismih,
	ko pa se sholal ni?
16	Njihovo zachudenje Jezus vidi, in pojasni jim:
	Moj nauk ni moj,
	je nauk tega, ki je mene poslal;
	in zapomnite si to.
17	Che le hoche kdo, razpozna ga v sebi,
	in ve, kdaj On govori,
	in ve, kdaj mu je Njegovo voljo izpolnjevati,
	in kdaj svojo.
18	Kdor govori sam od sebe,
	sebichno govori, lastno slavo ishche.
	Kdor v sebi ishche vech,
	ishche slavo Njega, ki ga vodi,
	ta resnichen je iz sebe;
	in pravichen.
	Eno je sebichnost, ki zasvaja,
	in drugo je duh svojski, ki osvobaja,
	in tretje je sebstvo sebe, bistvo sebe,
	to je bozhansko, iz Boga je, to je, ki je vechno.
19	Vam ni Mojzes dal postave?
	In vendar nihche iz vas nje ne izpolnuje.
	V vas je nekaj, kar mochnejshe je od postave, od zakona;
	zakaj gledate, kako bi me umorili?

20	Ljudstvo; ki je she mnozhica:
	Kdo gleda, da bi te umoril?
	Hudicha imash!
	Zelo so bili razburjeni, she malo, in postali bi drhal.
21	Jezus: Eno delo storim v soboto, in vsi se chudite
	temu, kar storim, takoj za tem pa mislite:
	je li razlog ta, da bi ga umorili, zadosten?
	Mojzes vam je dopustil, da v soboto obrezujete
22	chloveka, ni pa vam rekel, da ga morite,
	ker vi ne morite, ko prelijete kri,
	zhe takrat morite, ko mislite na umor.
23	Zakaj se hudujete nad menoj, che jaz mislim na zhivljenje
	chloveka, kako bi ga ozdravil; in zhe ko mislim,
	takrat zhe je ozdravljen.
	Obrezo torej lahko prejme chlovek v soboto, in postava
	se ne prelomi, zakon ne krshi;
	che pa ozdravim celega chloveka v soboto, se hudujete,
	se res hudujete zato?
24	Ne sodite po licu chrke zakona,
	sodite pravichno sodbo!
	Che boste sodili za sebe,
	in che boste sodili od sebe,
	ne boste sodili pravichno,
	pustite raje sodbo, obsojanje drugim, ki sla jih zheja,
	a vi sodite tako, da pustite sodbo drugemu v vas,
	pravichnejsha bo.
25	Tedaj so nekateri izmed njih zacheli izpolnjevati
	poslanstvo svoje temnejshe, ki vedno je enako,
	in vseeno je, kdo je tisti, ki prvi pokazhe s prstom nanj.
	To je zakon mnozhice, ki se spreminja v drhal.
	Nekateri izmed Jeruzalemcev: Ali ni ta tisti,
	ki prezhe nanj, da bi ga umorili?
	In nekdo drug: Glejte, ochitno govori, in nich mu ne reko.
7.26	In tretji ironichno: So mar poglavarji resnichno spoznali,
	da je ta Kristus?
27	In chetrti grozeche: Za tega vemo, od kod je!
	Kadar pride Kristus, ne bo nihche vedel zanj, odkod je!

28	Zdaj je vedel, da jih mora ustaviti,
	sicer bo ta mnozhica postala drhal; Jezus jim zakliche:
	Poznate me! In tudi veste, od kod sem;
	in veste, da sam od sebe nisem prishel.
	Ves pa je resnichen, trikrat resnichen
	le ta, ki me je poslal, ki vodi poslanstvo moje,
	ta, ki vi ga ne poznate, ker ga nochete poznati.
29	Jaz ga poznam, iz njega sem, On me vodi,
	poslanstvo moje je njegovo.
30	She malo prej so gledali, kako bi ga zgrabili, zvezali,
	da bi ga linchali,
	zdaj pa so stali nemochni, kot vkopani,
	nihche ni polozhil roke nanj.
31	Mnogi med njimi so zdaj postali bojechi in praktichni,
	da, tako je treba rechi tem, med ljudstvom, ki so sprejeli
	vero vanj shepetaje tako: Ali bo Kristus storil,
	kadar pride, vech chudezhev, kot jih je storil ta?
32	Farizeji, ki bili so tu, da slishijo shepet ljudstva,
	in ovajajo vishjim duhovnom in vishjim farizejem,
	so tajno sluzhbo svojo opravili vestno in takoj.
	Takoj poshljejo najvishji med duhovni in farizeji sluge svoje,
	da ga ujamejo.
33	Jezus: She malo sem z vami,
	in pojdem ves,
	k temu, ki me je poslal.
34	Iskali me boste, a najdete me ne,
	tam, kjer sem,
	tja vi ne morete.
35	Godrnjali so Judje med seboj, razumeli niso nichesar.
	Kam pojde, da mi ne najdemo za njim. Che misli, da se
	bo skril, che pojde k tem, ki so razkropljeni med Grki,
	in bo Grke uchil, se moti, tudi tja najde tajna sluzhba,
	skrivna zdruzhba nasha.
37	Praznik je shel h koncu, Jezus pa je stal pokonchno,
	in zaklical je glasno:
	Che je kdo zhejen resnice, naj pride k meni, naj pije!
38	Reke zhive vode poteko iz telesa!

40	Nekateri iz mnozhice, ko to slishijo, reko:
	Ta je res prerok.
41	Drugi pa: Ta je res Kristus.
	In tretji: Ali pride Kristus iz Galileje?
7.42	Ali ne pravi pismo, da pride Kristus iz osrchja Njegovega,
	zvezde Davidove,
	semena Davidovega in iz trga Betlehema,
	od tam, kjer je David?
39	Le eden uchencev njegovih je razumel:
	Da to je rekel o Duhu svojskem, ki osvoboja njih,
	che ga sprejmejo, da Duh sam po sebi ni dan, namrech,
	da Duh ves she ni bil dan, ker Jezus she ni bil oslavljen njim,
	s slavo najvishjo.
43	Razvnel se je torej razpor med ljudstvom zaradi Njega,
	Besede zhive, najhujshi doslej.
44	Tedaj je On umaknil shchit svoj, sebe;
	tedaj bi ga zgrabili lahko sluzhabniki
	vishjih duhovnov, farizejev, pa nihche ni polozhil rok nanj.
45	In tekli so sluzhabniki h gospodarjem svojim,
	in ti jim reko: Zakaj ga niste zgrabili, ko bi ga lahko,
	zakaj ga niste privedli?
46	Sluzhabniki: Nikoli ni noben chlovek govoril tako.
47	Farizeji: Ali ste tudi vi zapeljani?
48	Je morda kdo izmed prvakov sprejel vero vanj?
	Ali izmed farizejev kdo?
49	Ta drhal zakona ne pozna, ti sprejmejo vsakogar;
	prekleti so!
50	Bil pa je tam Nikodem,
	in vedel je, da so ga videli pri njem,
	ni imel kaj izgubiti zdaj;
	poznal je Nikodem zakon drhali, nje prekletstvo.
51	Reche jim Nikodem:
	Ali postava nasha sodi chloveka,
	che prej ga ne zaslishi javno,
	in se ne izve, kaj dela?
52	Farizeji: Si morda tudi ti iz Galileje?
	Premisli to, da ne vstane iz Galileje she kak prerok!

	Tedaj se razidejo tudi oni, odidejo vsak na svoj dom,
	tudi drhal se razbezhi, razkropi se; sile, ki so jo vezale,
	ji dajale moch, so popustile v razporu s seboj.



8.1	On pa, ki je danes izzival usodo, ko je odmaknil
	shchit svoj, sebe,
	gre zdaj, da bil bi sam z Bogom, na Oljsko goro.
2	Zjutraj se vrne v tempelj,
	in ljudstvo se zbere, sede k njemu,
	in se uchi.

3	Tedaj pa; nekam zmagoslavno,
	skoraj svechano, a prikrito sovrazhno
	farizeji in pismarji pripeljajo k njemu
	zheno, v prashushtvu zasacheno;
	v sredo mnozhice jo postavijo,
	in reko mu:
8.4	Uchenik, ta zhena je ravnokar v preshushtvu zasachena,
5	vemo, kaj Mojzes pravi! Kaj pravish ti?
6	On pa se skloni in pishe s prstom po tleh.
7	Ko pa zopet vprashajo, zravna se in jim reche:
	Kdor je med vami brez greha,
	naj prvi vrzhe kamen nanjo.
8	Pogledal jih je odsotno, kot bi gledal preko njih;
	in zopet se skloni in pishe po tleh.
9	Ko so to slishali,
	odhajajo,
	drug za drugim gredo;
	prvi odidejo starejshi,
	za njimi vsi, do zadnjega njih.
	Ostal je sam z njo.
	Stala je tam, kot vkopana,
	hroma od strahu, kdaj kamen prileti,
	in potem, da ne zadene jo kazen she hujsha,
	od njega.
10	Jezus zravna se, kot da zachuden bi bil,
	ko ne vidi nikogar, pogleda njo,
	reche ji: Zhena, kje so oni?
	Ali te ni nobeden obsodil?
11	Ona: Nobeden, Gospod.
	On: Ne boj se, tudi jaz te ne obsojam;
	pojdi, in ne delaj tega.

12	Zdaj Jezus, kot da se ni nich zgodilo,
	zopet uchi, te, ki so sedli k njemu:
	Jaz sem luch sveta,
	kdor gre za menoj,
	ne bo hodil po temi,
	ker imel bo
	luch zhivljenja.
13	Farizeji med njimi pa njemu tako:
	Ti sam zase prichujesh,
	prichevanje táko ni resnichno.
14	Jezus: Ko jaz sam zase prichujem,
	je prichevanje moje resnichno,
	ker vem za svojo pot,
	vem, odkod sem prishel, kam grem;
	ko boste to vedeli zase,
	bo resnichno prichevanje vashe.
15	Vi sodite po najnizhjem v sebi,
	po sli svoji;
	a tako jaz ne sodim nikogar.
16	Ko pa zhe sodim,
	je moja sodba resnichna,
	ker jaz nisem sam, ko sodim,
	jaz in Oche, ki me je poslal,
	sva ena misel, ena sodba.
8.17	Pishe pa tudi v zakonu vashem,
	da je chlovekov dveh prichevanje
	resnichno.

18	Jaz sem, ki prichujem sam zase,
	in prichuje zame Oche, ki me je poslal.
19	Ugovarjajo mu farizeji:
	Kje je tvoj oche?
20	Jezus: Niti mene ne poznate,
	besed mojih, njih duha,
	kako boste poznali Ocheta mojega?

	Te besede je govoril, pri zakladnici njim sveti,
	in v njihovem templju je uchil, najsvetejshem,
	in nihche ga ni zgrabil.

3 SODBA DRHALI ALI IZREK SODBE NA GABATI

18.28	Jutro je zhe bilo, ko vodijo Jezusa od Kajfa v sodno
	palacho.
	Vstopiti pa niso hoteli, da se ne bi oskrunili. Jedli bi
	oni jagnje velikonochno, a ostali bi zunaj. Chudno, tu
	nihche ni hotel biti kriv, nihche sebe oskruniti.

29	Pilat sam je torej moral priti k njim, da jih vprasha:
	Kakshno tozhbo imate zoper tega chloveka?
30	Oni: Che bi ne bil hudodelec, zlochinec, nam zla
	povzrochitelj; ne bi ga mi vam izrochili.
31	Pilat; nejevoljno: Vzemite ga, sodite ga po svoji
	postavi, tako zakon vam pravi.
	Oni: Mi ne smemo nikogar umoriti.
	Pilat: Umoriti ga hochete; ga boste umorili, she preden
	mu sodite? Tako zakon ne pravi!
	Videl je Pilat jezo in bes drhali; linchanja, te kamene
	sodbe drhali, ni maral.
33	Z gnusom odide v sodno palacho Pilat, pokliche pa njega,
	ki je vedel zanj, njega, ki tako zelo ga je obchudoval;
	najbolj pa zgodbo: o njem in o zhenski, ki jo je reshil
	razsodbe drhali, njih linchanja nje; kar storil nihche ni she
	pred njim; namrech tako, da reshil bi koga pred
	nahujskano mnozhico, ki zhe voha kri. Ker kot zver divja
	je krvi zhejna mnozhica, ko zavoha kri; nihche ji ne
	iztrga plena, ko nekdo s prstom pokazhe nanj, nekdo, ki
	to ve. A ta, ki so ga pred njega privedli, je to mogel.
	Mislil je Pilat tako: Ko bi jaz mogel storiti to, a tako
	kot je on, ne bi smel, ker izgubil bi vse sposhtovanje in
	moch, izgubil bi, kar mora imeti oblast. Bil bi prvi po
	njem, in bil bi le drugi odtlej.
	Tako kot On, tega Pilat ne bi mogel storiti. Veliko je
	vedel Pilat o nagonu drhali, poznal jih zhe po tem, kako
	se giblje njih masa; a oblaka, ki seva iz njih in preliva
	se v barvnih odtenkih: lazhi in strahu in sovrashtva;
	silo sovrashtva, slepoto lazhi, strahu pred svobodo;
	kako zlivajo se v en sam oblak, ki zhari v njih in
	iz njih valovi en sam teman, sovrazhen val, tega Pilat ni
	videl. A videl je valovanje njih nog in rok,
	govorico giba v simbolih; to je videl, kot videl ni nihche
	drug.

	Vprasha ga Pilat: Kako si to storil?
	Si risal kroge kot Arhimed?
	Si pisal in brisal njih znamenja, imena njihova; ki
	odhajali so drug za drugim?
	Si kralj njihov, da imash moch nad njimi; si ti Judom
	kralj?

18.34	Jezus: Pravish li ti to sam od sebe,
	ali so ti to drugi tako rekli o meni?
35	Pilat bil je prizadet, presenechen; takoj vedel je, da ta
	ve za tajnost njegovo.
	Vprasha Pilat: Si morda tudi moj kralj, sem mar Jud?
	Tvoj narod, njega vishji duhovni, so te meni izrochili,
	potem nisi vech kralj njihov, che bil si?
36	Jezus: Moje kraljestvo ni od tega sveta, jaz nisem
	vojvoda tega sveta; ko bilo bi moje kraljestvo
	kraljestvo tega sveta, bi se meni vdani vojskovali, ne
	bi me Judom, ki so sebe izdali, izdali narod svoj; v njih
	milost izrochili. A kraljestvo moje ni vech od tod, jaz
	nisem vech vojvoda tega sveta!
37	Pilat: Kako naj bi prekrizhali meche tvoji.
	Kako storili to, tebi vdani, njih mecha sta le dva, in za
	vsakega njih vem, tako pravi tajna sluzhba moja,
	in ona ve vse.
	A pustiva zdaj to. Torej, kralj si ti?

	Jezus: Ne, zdaj ne moreva nichesar vech pustiti.
	Naj povem ti, da sta dva mecha dovolj!
	Eden je mech, in je obrnjen navzgor;
	in drugi je krizh, in je obrnjen navzdol:
	che ta mecha prekrizhash, je boj: vojna strahotna,
	mechev prekrizhanih tako ne zmore vsa vojska tvoja.
	Ti sam pravish, da kralj sem; meni ne moresh prikriti
	sebe, govora negotovosti svoje. Jaz rojen sem
	bil zato, da kralj bom resnice, da pricham zanjo.
	Ko pricham za resnico, jo vsakdo lahko slishi,
	komur je do nje;
	glas moj poslusha in slishi ga v sebi.

18.38	Pilat: Kaj je resnica?
	Jezus mu ni odgovoril. Ne bi je dojel Pilat. On poznal
	je resnico mochi.
	Molchala sta oba in molche govorila.
	Molche odmeri korak svoj Pilat, gre k Judom, in jim
	reche: Jaz ne vidim nobene krivice na njem!

39	Pilat je vedel, da che zdaj ga izpusti, prost bo;
	in linchali ga bodo pred njegovimi ochmi.
	Tega on ni mogel dopustiti, bil bi to njegov zlom,
	in padec njegov. Zato je Pilat she dodal:
	Je navada vasha, da vam enega, ki ste jih privedli,
	izpustim na Veliko noch; hochete, da spustim vam njega,
	kralja Judov? To zadnje dejal je z ironijo v glasu, ni
	mogel odpustiti mu, da bil je nad njim. In vedel je
	Pilat, kaj bodo oni hoteli, poznal jih je on.

40	Ne njega! Njega ne!
	Tako so rjuli, krvi zhejni, a ne katerekoli krvi;
	Njegovo kri so hoteli, ti, ki so najbolj rjuli;
	drugi pa, ki so bili poslani zato, so zahtevali Baraba,
	da izpusti jim Baraba; bil je pa Baraba razbojnik,
	morilec samo.

19.1	Moral je zdaj Pilat iztrgati drhali Jezusa, in dati ga
	bichati. Samo tako je lahko reshil sebe, polozhaj svoj, ki ni
	bil she na preizkushnji vechji od te.
2	In vojaki spletó krono iz trnja in kronajo Njega,
	kot kralja Judov;
	in oblechejo shkrlatni mu plashch;
	da obstopi ga spremstvo kraljevo;
	po licu ga bijejo in govore mu:
3	Zdrav bodi, kralj Judov!
	Taki so podaniki tiranov, da zhelje gospodarjev sebe
	chutijo, vsak ton in njega barvo v njihovem glasu razberó,
	ker to lizunska vdanost jih v tem veshche napravi.
	Nerad, a Pilat je to moral dopustiti; skrunitev chloveka,
	ki ga je on cenil.
4	Zdaj je njegov polozhaj varen, zopet ga ima trdno
	v oblasti, in oblast ima zopet v dosegu svojih rok.
	Zdaj gre lahko zopet pred drhal in jim reche:
	Glejte! Pripeljem vam ga, da spoznate, da ne vidim na
	njem nobene krivice.
5	Ko pride Jezus pred mnozhico, s trnjevo krono in
	plashchem shkrlatnim, oskrunjen; zakrichi jim Pilat:
	Glejte, Chlovek je!
6	To slishijo vishji dihovni, sluzhabniki, in takoj glasno
	zahtevajo: Krizhajte ga! Krizhajte ga!
	Pilat: Vzemite si ga, vash je; kajti jaz ne vidim nobene
	krivice na njem.
	A vedel je Pilat, da je nevarnost mimo, da linchali,
	krizhali ga oni ne bodo. Onechastil, ponizhal ga je za njih,
	onechastil v ocheh njih, in silno jih je pomiril s tem.
	To bil je chudezh njegov, in skoraj bi se bil chutil enakega
	z njim. Bil je drugi, ki je reshil chloveka iz krempljev
	drhali, ki voha zhe zhrtveno kri. Zdaj lahko jim ga mirno
	odvede izpred njih ochi. In odpeljejo Jezusa v sodno
	palacho.
19.7	Tedaj zahtevajo Judje, a zhe negotovo, ne odlochno:
	Mi imamo postavo, zakon imamo, in po njem se ravnamo.
	On mora umreti, ker on je iz sebe Sina Boga delal.
8	Ko pa Pilat slishi to, se prestrashi,
	in prestrashi se bolj kot poprej, ko shlo mu je za
	prestol in moch.
9	Odide za njim v sodno palacho in vprasha ga,
	to pot brez napuha, ponosa:
	Od kod si?
	Jezus mu ni odgovoril.
	Bilo je drugich, ko mu Jezus ni odgovoril;
	in bilo je drugich, kar vladal je Pilat, da njemu
	kdo ni odgovoril. Che prvich prenesel je, drugich ni
	mogel; zato reche mu grozeche:
10	Meni ne odgovorish?
	Kaj ne vesh, da imam oblast jaz,
	jaz oprostim te;
	in jaz sem, ki krizhati te da.
11	Jezus: Che imel bi to moch in oblast ti,
	ne imel bi nobene oblasti ta;
	ki me je tebi izrochil.
12	En sam namig njegov je zhelel dobiti Pilat, najmanjsho
	malenkost vdanosti njegove njemu, in izpustil bi ga
	srchno raje, mu dal svobodo, kot pa stregel drhali,
	gonu njih slepemu, in pa tem, ki so nahujskali jo nanj.
	Bilo je tako, da svobode njemu Pilat ni mogel dati;
	in bilo je tako, da svoboda, ki dal bi jo on njemu,
	ne bila bi svoboda, she prostost ne;
	in s svobodo tako je, da je nihche ne more nekomu dati;
	in veliko tega o svobodi je vedel Pilat,
	in tako malo v primerjevi z Njim.

	Drhal pa je krichala Pilatu: Che tega izpustish, izdal si
	cesarja; ker ta, ki se za kralja proglasha, zhali cesarja.
	Tudi ta prepredena misel ni misel, ki bi se mnozhici
	porodila spontano; krichali so jo tisti, ki so bili poslani
	zato, da vzburijo mnozhico, ko pravi chas bo za to; da
	poslali so jih veliki duhovni, treba rechi ni.
	Zdaj pa je drhal zhe vedno mochneje krichala, rjula je:
	Izdal si cesarja! Cesarja si izdal! Njega ne sposhtujesh!
	Ne, tu se ni dalo nich vech storiti zanj;
	bil je to zhe skoraj upor.
	Obupan je bil Pilat, kako chudno mu stvari uhajajo iz
	rok; ko mislil je zhe, da uveljavil bo svojo moch. Bil je
	ponosen in sebi vdan, tako neizprosen; a tega lahko bi
	ne videl, sebi spregledal: saj vedel je to premoch njegovo
	nad seboj, le on sam med ljudmi.
	Z drhaljo je zhe skoraj opravil, provokatorje bi lahko
	dal poloviti, she vedno bi lahko ukazal to.
	Tudi cesarju bi se dalo nekako razlozhiti, to bi on
	mogel. A bilo je tu nekaj, kar mu jemalo je moch.
	Karkoli bo storil, se bo obrnilo proti njemu. Tu je
	veljal nek zakon zhelezni, dobe zhelezne; kot da ne da se
	nichesar vech spremeniti; ker se je zhe zgodilo, kar godi se,
	in se bo po tem zakonu vedno zgodilo; ko sojen bo ta,
	ki ve, in je vdan nechemu, kar najmochnejshe je v njem.
19.13	Tako je to videl Pilat; in se vdal. On nichesar drugega ni
	vech mogel storiti, kot da je privedel zopet Jezusa pred
	mnozhico slepo. Bil je to glas, ki ga je slishal v sebi Pilat,
	temu se ni mogel upreti.

	Na dan pred Veliko nochjo je torej moral sesti Pilat na
	sodni stol, ta stal je na mestu Gabati - Kamniti tlak,
	tako se imenuje.
14	Judom chakajochim pravi:
	Glejte, kralj vash!
	Oni: Stran z njim, stran! Krizhaj ga!
	Pilat: Kralja vashega naj krizham?
	Iz ozadja se tedaj oglasé vishji duhovni sami:
	Mi nimamo kralja, samo cesarja imamo, samo njega
	priznamo.
15	In ko jim je pustil, da to so izrekli, zachuden je bil. Bilo je
	prvich, da so vishji duhovni se sami oglasili v drhali,
	cheprav iz ozadja. Njih vdanosti tujemu cesarju, javno
	izrecheni; njihovi izdaji trojni: kralja svojega, naroda
	svojega, in she njega, Pilata povrhu; ni se vech chudil, zdaj
	se ni chudil nichemur vech. Izdali so njega s sovrashtvom
	neustavljivim, izdali bi zdaj vsakogar, on sam, Pilat
	rimski, je bil prvi na vrsti, za zdaj je videl to le on,
	a kmalu bodo tudi drugi.
16	A Pilat ni umil si rok. On je vedel, da jim je pustil, da
	to so izrekli; zhe takrat jim ga je izrochil, ko je pomislil:
	bodo izdali, tako?
	Tezhko noch bo imel Pilat, potem pa she dve nochi tezhji;
	prestal jih bo sam, a z njim bo trpel On v njem.

17	Sam nosil je krizh svoj, na kraj smrti njegove.
	Golgota - Mrtvashka glava, pot je od tedaj po njem
	imenovana, a bila je zhe prej, od zdavnaj je bila,
	in vechna bo to pot; in pot v vechnost bo, posebej
	izbrana vsem, ki hodili bodo: resnichno, resnichno po njej.

18	Razpno ga na krizh in z njim dva druga, na levi enega,
	na desni drugega; mesto na sredi pomenilo za njih je,
	da je zlochinec vechji; njegov zlochin za njih je bil velik. In
	tako je ostalo, to mesto chastno poslej, za vse, ki hodili
	bodo za resnico v temo.

19.19	Na krizhu Njegovem napis je:

	JEZUS NAZARENSKI KRALJ JUDOV

	Bile so to besede Pilata, izrek sodbe na Gabati.
20	In mnogo Judov ga je bralo;
	tako blizu mesta Jeruzalema je bil;
	bil pisan je v jezikih mnogih:
	hebrejskem, jeziku grshkem, jeziku latinskem;
	in bil je pisan v jeziku, ki ga govori le notranji glas,
	a ta jezik zna malo njih, in nekaj njih ga je znalo.
21	Pritozhili so se Judov duhovni vishji:
	Napis naj na krizhu on spremeni. Pisalo naj bi:

	JEZUS NAZARENSKI KRALJ JUDOV - SAMOZVANI

	Pilat ni maral za njih besede in rekel je tako:
	Hochete, da dodam: SAMOZVANI, ki slishal je klic globoko V SEBI?
	Molchali so. Pilat pa je rekel: Nochete, ker veste;
	che slishi kdo ta klic globoko v sebi,
	che ga resnichno slishi iz sebe, potem ta ni le samozvani. Naj
	ostane tako! In ostalo je. On bil je na krizhu:

	JEZUS NAZARENSKI KRALJ JUDOV

22	Podoba na krizhu she ni bila prava, ni bila taka, kot jo je
	videl On.
23	Ko so vojaki pribijali ga na krizh, so slekli mu obleko,
	obleko, ki naj bi onechastila njega s shkrlatom.
24	Pod zhivim krizhem na krizhu so se sprli vojaki; obleke
	njegove niso mogli razdeliti pravichno, in kocka je
	padla.
	Oni so kockali zanjo pod krizhem.
	Bilo je tako, kot je on videl:
	Razdelili so obleko mojo med seboj, onechashchenje moje
	so na sebe vzeli, ko za suknjo mojo so kocko vrgli pod
	krizhem na krizhu; to priliko bo znalo brati le malo njih.

25	One so stale pri krizhu:
	Bila je tu mati njegova, nje sestra, Marija Kleopova, in
	Marija Magdalena. In uchenec, ki ga je Jezus najbolj
	ljubil, je bil pri njem.
26	Ni chutil she chlovek bolechine, kot jo je obchutil on, ko
	gledal je njih zhalost chloveshko, sochutje njih bilo je
	globoko, kot da bilo bi nad tem, kar lahko obchuti
	chlovek. Gleda Jezus mater in uchenca, oba, ki ju je
	ljubil; in obrne pogled svoj k materi:
	Mati, glej, sin tvoj... sem...
	vech ni mogel rechi, ustavila je zhalost besede njegove.
	Zdaj pogleda Jezus uchenca, ki ga je ljubil, proseche kot
	chlovek mu reche:
27	Glej, mati (moja) je tvoja...
	vech ni mogel rechi.
	Uchenec njegov je razumel, razumela je mati njegova.
	V trpljenju svojem bila sta si eno, ta hip jo je uchenec
	vzel k sebi, v srce svoje, ko vzel On jo je v srce svoje;
	in bili so eno srce; srce, shiroko za vse, ki ljubijo
	neizmerno.
19.28	Minil je chas, predolg za chloveshko trpljenje, ko vladal je
	molk. Zbral je she mochi v sebi Jezus, vedoch, da zhe vse je
	dopolnjeno, kar mu je tezhilo srce chloveka; le she za vodo
	prosi: Zhejen sem...
	29 A ni bilo vode, kdo mislil bi na vodo?
	Omochili so gobo v jedko tekochino, le ta bila jim je pri
	roki.
30	She toliko si je opomogel, da rekel je:
	Dopolnjeno je...
	Naklonil je glavo, odshel je...
	Nekateri so slishali, da rekel je:
	Dopolnjeno je jedko zhivljenje moje, izpolnil sem dolg
	svoj, chloveka.

31	Bila so trupla Golgoti okras, okras groze chloveka, ki
	mrazi; a bil je tu praznik, Judov sobotni dan velik,
	vechji she nikoli ni bil. In videli so Judje, da tako
	praznovati ne morejo,
	sence na gori so risale podobno v njih:
	trupla na Golgoti;
	okras grozi,
	grozi chloveka,
	mochi njegovi.
	Odshli so Judje in prosili Pilata,
	da praznik praznujejo svoj,
	tako, kot so ga praznovali doslej.
	Pilat: In kdo vam brani?
	Oni: Slika na Golgoti gori; mu reko.
	Pilat: Ta slika je v vas, je niste hoteli?
	Oni: Ne, ne na soboto. Snemi jih s krizha za ta dan.
	Pilat: Se ne bojite, da odidejo?
	Oni: Naj jim golemi prelomijo, nikamor ne pojdejo taki,
	a snemi jih s krizha.

	Pilat: On zhe odshel je, ne veste tega?
	Kdo si bo drznil mrtvemu lomiti kosti, kdo onechashchal bo mrtvega?
	Oni: V srce naj ga zabodejo, on imel je srce, tako pravijo,
	neumrljivo.
	Utrujen je bil Pilat; njih podlosti nizke, vere prazne,
	strahu velikega;
	da, to je bilo edino veliko v njih,
	tega on ni mogel vech trpeti, na njih?
	Pilat ukazhe svojim vojakom: Storite tako, a za las ne
	drugache.
	Njemu, Pilatu bilo je zhe znano vse to. Videnje njegovo je
	videl Pilat, ko bil je pri Njem.

______
Rajko Shushtarshich, Janezovo razodetje ali O treh vrednotah: resnici, svobodi, ljubezni in njih transcendiranju; Fondi Oryja Pála, tretja izdaja, Kranj 1994