Revija SRP 15/16

Rajko Shushtarshich

VREDNOTE SOCIALNE STRATIFIKACIJE I

VREDNOTE SOCIALNE STRATIFIKACIJE III

 

VREDNOTE SOCIALNE STRATIFIKACIJE II.
ali
Vrednotni sistem socialne restratifikacije v transformni druzhbi

 

Za osvezhitev zgodovinskega spomina
nekega sistema samoupravnega socializma (SRS v SFRJ)
Iz zakladnice zgodovinskega spomina o raziskovanju vrednot
socialne stratifikacije I., II., III. (nadaljevanje prispevka iz Revije SRP 13/14)
PREMENE VREDNOTNEGA SISTEMA SOCIALNE STRATIFIKACIJE
Prispevek k razmishljanju o usodi sistema
Nekaj iz zgodovine vrednot socialne stratifikacije
in njihove nove institucionalizacije ob lastninjenju sistema
ali na kratko O vrednotah restratifikacije
Druzhba, sistem brez spomina je
kakor podjetje brez knjigovodstva,
mochni in mogochni v njej
pochno, kar jih je volja,
ker vse, kar pochno, utone
v pozabljivi zavesti chasa.

 

Nekaj povzetkov o vrednotah stratifikacije v samoupravni druzhbi iz leta 1973

 

Kot zhe recheno (v prejshnji shtevilki revije), ne nameravam obnoviti celotnega porochila, le izjemoma ga bom povzel, predvsem pa ga bom skushal preiskati z vidika svojega danashnjega pogleda na takratno porochilo.

Danes bi rekel, da je porochilo narejeno do faze she kar dobro sistematiziranega koncepta. Nikakor pa ni konchano. Glavni del teh tezhav v porochilu izvira iz mojega takratnega strahu, da bi se nashel kdo, ki bi razumel, kaj pishe v njem: o socialnem razlikovanju v socialistichni druzhbi (njeni stratifikaciji)! Obravnava problem, ki ga za sistem uradno sploh ni bilo, oziroma je bil domnevno le obrobno vprashanje nashega chasa: kdaj bomo socialno razlikovanje v celoti ukinili? Kolikor pa je takrat stratifikacija vseeno obstajala, pa naj bi bila predvsem v zastarelih vrednotah, "v glavah ljudi, obremenjenih z ostanki, usedlinami preteklosti". Ali pa je bila nekaj chisto posebnega: domacha socialistichna in she samoupravna, in vrednotni sistemi v samoupravni druzhbi so bili torej nekaj chisto svojstvenega, zgrajeni po meri nashega chloveka (to je, po meri nashih vodilnih ideologov). Vse socialne krivice, socialno nepravichnost v slojeviti brezrazredni duzhbi pa je domnevno odpravljala njena socialna mobilnost. Ta je predpostavljala odprtost vseh socialnih pozicij vsem posameznikom (razen razrednim sovrazhnikom), oziroma enake mozhnosti vseh socialnih kategorij (grup) za socialni vzpon. Spet pa je treba pripomniti, da je bilo mogoche tako zamishljeno socialno mobilnost veliko lazhe uresnichiti v glavah ljudi kot pa v socialni resnichnosti.

Nadaljna preiskava porochila Vrednotni sistem socialne stratifikacije v samoupravni druzhbi, opombe in pripombe k samemu postopku analize, ponovna aktualizacija takratnih problemov v razmerah transformne druzhbe oz. sistema.

Naj she ponovim, da zgolj iz razlagalne razvidnosti (didaktichnega principa) zachenjam razgrinjanje modela VS SS na osnovi, ali pravilneje na ilustrativni podlagi stratifikacijskih dimenzij in ne, kot je pravilno, iz vrednot k njihovi predmetni podlagi.

Priznati pa moram,  da  je nachin  razlage, ki zachenja iz aktualizacije vrednot na stratifikacijskih dimenzijah, torej  iz t.im. objektivne pozicije individuuma in njegove socialne umestitve  v strate, didaktichno  lazhe  razumljiv.  Mislim, da to velja she dandanes.  Toliko  je  namrech name in  na  "nas"  vplivala  dominantna marksistichno materialistichna  razlaga socialnih sistemov. In  konec  koncev,  samo vrednotenje posameznih stratifikacijskih dimenzij: katere stratifikacijske dimenzije so zgodovinsko aktualne (v dolocheni druzhbi oz. sistemu) in katere niso in zakaj so oz. niso, je bila zadeva zavestnega opredeljevanja, natanchneje, vrednotenja. To  so inzhenirji chloveshkih dush, kot tudi postopno, a previdno uveljavljajochi se ekonomski propagandisti zelo dobro vedeli. Vsaj boljshi med njimi so ontoloshko prevaro poznali, che je  niso, so pa z njo neverjetno dobro manipulirali.

Struktura vrednotnega sistema na osnovi aktualizacije vrednot na stratifikacijskih dimenzijah pomeni zdaj pravilno: struktura vrednot (vrednotnega sistema), ki aktualizirajo stratifikacijske dimenzije in razvrshchajo posameznike v socialni strukturi (v socialne strate).

Dimenzije socialne stratifikacije so operacionalne dimenzije. Pozicijo posameznika na katerikoli dimenziji (SD) lahko operacionaliziramo tako, da je dostopna empirichnemu preuchevanju. Za nas je to pomembno, ker nam omogocha preuchevati aktualizacijo vrednot na vsaki stratifikacijski dimenziji. Tako bi morali zajeti vse najaktualnejshe vrednote, ki jih posameznik realizira v procesu socialne mobilnosti.

Hkrati nam to omogocha preuchevati strukturo vrednotnega sistema socialne stratifikacije in je lahko tudi izhodishche za analizo drugih vrednotnih sistemov (mishljen je bil predvsem vrednotni sistem institucij ali legitimiteta sistema).

 

Nachini klasifikacije stratifikacijskih dimenzij

 

Naj pripomnim, da nachini klasifikacije sami po sebi govore o vrednotah, ki jih klasificirajo, torej sami po sebi kazhejo neko prav dolocheno vrednotno prioriteto oz. predutemeljitev izbora vrednot, ki se nam zde pomembne. Tako bi danes lahko rekel, da je bil prvi nachin klasifikacije stratifikacijskih dimenzij dokaj drzno izbran. Poglejmo:

I. Inachica klasifikacije stratifikacijskih dimenzij

1 Etnichne dimenzije in demografske dimenzije

- generacijska dimenzija - starost
- maritalna dimenzija - stan
- emancipacijska dimenzija - spol
- dimenzija druzhinske tradicije - poreklo
(patriarhalna - matriarhalna, autoritarna - demokratichna, enakopravna)
- segregacijska dimenzija - rasa
- etnichna dimenzija - nacionalnost

2. Regionalne (rezindencialne) dimenzije

- lokalitetne dimenzije - kraj, regija prebivanja
- urbanizacijske dimenzije - tip naselja (mesto, vas)
- ozhja rezidenca (npr. delavsko predmestna, pozabljene vasi, elitna naselja)

Mishljena so bila statusna naselja, to je od elitnih naselij do getov (slamov), v katerih prebivajo najnizhji sloji, strate. To seveda zaradi avtocenzure ni bilo navedeno in takoj je sledila napaka v klasifikaciji. Ochitno pomanjkljivost naj bi nadomestila:

- dimenzija socialne tradicije, dimenzija socialnega porekla (kmechko, delavsko, intelektualno, in ...) , ki pa ochitno ne sodi k regionalno rezidencialnim dimenzijam.

3. Materialne dimenzije (eksistenchne dimenzije)

- dohodkovna dimenzija - dohodek
- dimenzija premozhenja - premozhenje (lastnina), ki zopet za vsak primer ni navedena.

4. Institucionalne dimenzije

- (izhodishchna) dimenzija institucionalne hierarhije (ali polozhajna dimenzija) - delovno mesto (nivo vloge v instituciji)
- (osnovna ali temeljna) dimenzija subsistemov - subsistemi (oz. vrednote, ki so utemeljevalke horizontalne strukture subsistemov)
- profesionalna dimenzija - poklic

Poklic se lahko prekriva z izobrazbeno dimenzijo, dimenzijo formalne izobrazbe, vendar je za stratifikacijo in mobilnost posameznikov posebej pomemben. Status poklica je namrech enostavni ali poenostavljeni sintetichni pokazatelj socialnega polozhaja, strate in zopet tudi same sociale stratifikacije. Ugled ali prestizh ali status poklica je bila tista dimenzija, na kateri so empirichni rezultati v raziskavi leta 1970 izkazovali dalech najvechjo, lahko bi rekli presenetljivo korelacijo (soglashanje) v ocenjevanju ugleda ali prestizha ali statusa tipichnih poklicev.

- participativna dimenzija ali dimenzija (politichne) mochi (Rekli smo ji dimenzija druzhbeno-politichnega in samoupravnega udejstvovanja.)

- religijsko institucionalna dimenzija - religija (veroizpoved)

Takrat so nam jih reprezentirale t.im. dimenzije druzhbene delitve dela, panoge dejavnosti sistema. Kasneje, v Vrednotnem sistemu institucionalne strukture so vrednote institucionalne strukture shematizirane po vertikalni in horizontalni osi strukture sistema, skratka, so eksplicirane v hevristichni shemi vrednotnega sistema institucij. Nedvomno te vrednote odlochujoche vplivajo na vrednotni sistem tako socialne stratifikacije in tudi neposredno na statusno pozicijo in mogocho mobilnost posameznikov.

Shema vrednot institucionalne strukture je bila objavljena zhe tudi v Reviji SRP 3/4 1994, zato je tu ne bom ponavljal. (Naj jih samo nashtejem. Dominantni subsistemi: ekonomski, politichni, religijski. Nedominantni: znanstveni, kulturni, socializacijski (ali vzgojno-izobrazhevalni), solidarnostni (ali socialno zavarovalni), subsistem iger (zabave). Za primer nekaj pod(pod)sistemov (ali subsubsistemov): pomembne ekonomske panoge dejavnosti, od industrije, banchnishtva do turizma ali rudarstva npr.; vojashki, policijski, sodni itn. podsubsistemi; izobrazhevalni, zdravstveni, shportni podsubsistemi itn.)

5. Ekspresivne dimenzije, dimenzije zhivljenjskega stila

- dimenzija standarda, statusna raven potroshnje (tudi dimenzija zhivljenjskega nivoja)
- dimenzija prostochasnih aktivnosti (hobiji, prezhivljanje dopustov, vikendov, itn.)
- dimenzija kulturne ekspresije, kulturni vzorci, (branje, mediji, obiskovanje kulturnih institucij, ipd.)
- dimenzija statusne ekspresije, vzorci statusne ekspresije, statusni simboli
(obleka, nakit, nachin obnashanja, govor, oprema stanovanja, avto, vikend itn. kot tipichni statusni simboli, ki se menjajo )

 

II. Inachica klasifikacije stratifikacijskih dimenzij

Enostavnejsha klasifikacija po dimenzijah socialne stratifikacije temelji (ali izhaja ali se udejani) na klasifikaciji vrednot

stratifikacijske dimenzije vrednote
   
1 - starost generacijske (g. dominacijske)
2 - spol emancipacijske
3 - stan maritalne
4 - fizichno stanje elementarne
   
5 - polozhaj v druzhini druzhinsko dominacijske
6 - socialno poreklo statusno tradicijske
7 - nacionalnost etnichne
8 -.rasa rasno segregacijske
9 - kraj (bivanja) lokalistichne
10 - regija regijsko razvojne
11 - tip naselja urbanizacijske
12 - ozhja rezidenca rezidencialne
13 - dohodek dohodkovno eksistenchne
14 - premozhenje (lastnina) imetnishke
   
15 - institucionalna dejavnost subsistemske
16 - vloga na delovnem mestu institucionalno hierarhichne
17 - poklic (kvalifikacija) profesionalne
18 - formalna izobrazba strokovne
   
19 - pripadnost zdruzhenj (drushtev, klubov) grupne (klanovske)
20 - politichna pripadnost (stranke) politichne mochi
21 - veroizpoved (religijska pripadnost) verske
   
22 - potroshnja porabnishke
23 - prosti chas prostochasne
24 - kulturni vzorci kulturne ekspresije
25 - statusni simboli statusne ekspresije
   
nn - druge dimenzije (klasifikacija je v principu odprta)

Opomba: Naslednji poglavji: Shema dinamike formiranja vrednotnega sistema in Razchlenitev posameznih stratifikacijskih dimenzij bom v tem prikazu izpustil. Iz prvega bom povzel le nekaj hipotetichnih ugotovitev. Drugo pa bom nadomestil s kasnejsho ilustracijo ena same stratifikacijske dimenzije, aktualizacijo vrednotenja poklica.

Pogoj za preuchevanje vrednot je vsaj hipotetichna stabilizacija ali fiksacija vrednot, tako na individualnem kot na socialnem nivoju. Ko preuchujemo vrednote socialnih struktur, opazhamo, da te “realno” tezhe k socialni stabilizaciji, ko vrednote tvorijo dokaj rigidne (fiksne) vrednotne strukture, vrednotne sisteme.

Ta pogoj danes ni izpolnjen, zato je potrebno tudi to moje nadaljne izvajanje razumeti pogojno, nedokonchno ali hipotetichno.

Vsaka sprememba socialne strukture ohranja v novi elemente stare socialne strukture. Tudi kadar gre za zamenjavo pozicij razredov, strat, socialnih kategorij, grup, se to dogajanje she vedno institucionalizira znotraj obstojechega okvira socialne strukture. Osnovne vrednote, na katerih temelji stara socialna struktura, ostanejo nespremenjene oziroma so se le nebistveno modificirale. V taki spremembi socialne strukture se hipotetichno vsaj ena sama vrednota nujno revalorizira v okviru nove socialne strukture, ki jo tako tudi utemeljuje. (Ta zavzame dominantno pozicijo v aktualizaciji vrednot vrednotnega sistema.)

V nashem primeru prehodne oz. transformne druzhbe je evidentno taka izstopajocha vrednota imetje oz lastnina, ki je nesporno najbolj aktualna vrednota restratifikacije.

- Principialno so vse socialne vrednote komplementarne, obstajajo druga ob drugi, se dopolnjujejo (prezhemajo).
- V vsaki socialni strukturi nastopa selekcija neaktualnih (neaktualiziranih) vrednot, to je vrednot, ki nimajo socialne relevance, se ne aktualizirajo kot socialno veljavne.
- Dominacija socialno aktualnih vrednot nastopa z vsako relativno ustalitvijo socialne strukture.
- Z restratifikacijo - z novim socialnim strukturiranjem je izpolnjen pogoj, ko lahko govorimo o revalorizaciji socialnih vrednot znotraj konkretnega socialnega sistema.

Strukturna povezava aktualiziranih vrednot v individualnih vrednotnih sistemih je dosti bolj variabilna, ker je osebnostno - psiholoshko pogojena.

 

Hipoteze:

1 - Vrednote, ki se aktualizirajo na intrageneracijskih “nemobilnih” dimenzijah (kot npr.: spol, rasa, socialno poreklo, “nacionalnost”) so principialno konfliktne. Aktualizacija vrednot teh dimenzij je z vrednotnega vidika konfliktna, ker ni mozhna sprememba posameznikove pozicije na stratfikacijski dimenziji, pach pa le sprememba vrednotenja dimenzij.

2 - Vrednote, ki aktualizirajo intergeneracijsko mobilnost na “mobilnih” dimenzijah, so principialno nekonfliktne (kot npr.: poklic, izobrazba, dohodek in konchno status). Aktualizacija vrednot teh dimenzij je z vrednotnega vidika lahko nekonfliktna, ker posameznik lahko spremeni pozicijo na dimenziji v mobilnostnem procesu, t.j. priblizha se realizaciji aspirirane vrednote, ne da bi tezhil k premeni vrednotenja same stratifikacijske dimenzije.

3 - Vrednote, ki se aktualizirajo na intrageneracijskih “mobilnih” dimenzijah, so lahko tudi konfliktne, che je pomembnejshe vrednotenje same dimenzije od vrednotenja spremembe socialne pozicije na tej dimenziji.

4 - Vrednote, ki se aktualizirajo na stratifikacijskih dimenzijah kot regulatorji socialne pozicije, so tudi izvor (generator) socialne konfliknosti. (Mishljene so vrednote, ki jih imenujemo evaluacijske norme.)

 

Sprememba socialne pozicije - statusne oz. stratne mobilnosti v primeru konfliktnih vrednot:

1 - V primeru konfliktnosti socialnih vrednot je (teoretichno) mozhna sprememba socialne pozicije s spremembo vrednotenja.
2 - Chim bolj odprta je socialna struktura, chim vechja je socialna intrageneracijska mobilnost, tem manjshe so razlike v aktualnih vrednotah: socialnih strat, kategorij, skupin (grup) v vrednotni strukturi (v vrednotnem sistemu socialne stratifikacije).
3 - Vrednote, ki jih je mogoche realizirati z relativno odprto mobilnostjo so pretezhno . aktualne oz. aspirirane vrednotne orientacije

Aktualizirane vrednote vrednotne strukture (VS SS), na katerih je mozhno (posameznikom, skupinam, socialnim kategorijam) spremeniti socialne pozicije, se polarizirajo v bodisi izrazito konfliktne (revolucionarne) bodisi izrazito nekonfliktne (fatalistichne).

 

Vrednote socialne stratifikacije se aktualizirajo posredno v socialnih normah

1 - Evaluacijske norme socialne stratifikacije:

- Socialne norme, ki regulirajo pripadnost posameznikov, soc. kategorij, strat
- Socialne norme, ki razvrshchajo posameznike in skupine v strate
- Socialne norme, ki regulirajo pozicijo posameznikov na statusni (evaluacijski) lestvici socialne stratifikacije.

2 - Instrumentalne norme socialne stratifikacije:

- Socialne norme, ki posredno (instrumentalno) regulirajo pozicije posameznikov na stratifikacijskih dimenzijah.
- Socialne norme, ki regulirajo uporabo socialnih dobrin za razlichne socialne strate, kategorije, posameznike.
- Socialne norme, ki usklajujejo aktivnost posameznikov in socialnih skupin na stratifikacijskih dimenzijah.

Tudi instrumentalne norme socialne stratifikacije so posredno evaluacijske norme. Status regulirajo posredno.

Opomba: Posredna ali kar se da prikrita regulacija statusa je bila v druzhbi z latentno socialno stratifikacijo she kako pomembna. Enako velja za selektorje in mehanizme socialne mobilnosti kot regulatorje socialne diferenciacije oziroma socialne stratifikacije v sistemu samoupravne socialistichne druzhbe. Vendar v tem prikazu se z njimi ne bom ukvarjal.

 

Primer razchlenitve posameznih stratifikacijskih dimenzij na SD dohodek

1 - Visok dohodek je pozitivna vrednota, nizek dohodek je negativna vrednota.

(To pomeni, da dohodek kot empirichna kategorija zhe sam po sebi simbolizira vrednoto.)
Vishji dohodek praviloma deluje v smeri vishjega statusa, nizhji dohodok deluje v smeri nizhjega statusa.

Evaluacijske kategorije dohodka ali socialna gradacija vrednote dohodek:

- najvishji dohodek
- visok dohodek
- srednji dohodek
- nizek dohodek
- najnizhji dohodek (minimalni dohodek)

Socialno evaluacijsko razmerje v dohodku je (bilo takrat, v zachetku 70 let, socialno sprejemljivo) v razmerju 1:6. (Niso pa uposhtevani ekstremni, tudi socialno nemerljivi dohodki, tako za takratne pojme ekstremno visoki kot ekstremno minimalni dohodki ali dohodki pod eksistenchnim pragom. Poleg tega je bila evaluacijska lestvica v modelu arbitrarno dolochena na pet dohodkovnih in tako tudi pet statusnih kategorij oz. strat.)

2 - Zveza ni enostavna, tako kot jo obravnavamo v modelu, ker pozicija posameznika na dohodkovni dimenziji vpliva na status shele preko sklopa ostalih stratifikacijskih dimenzij.

3 - Nachin pridobivanja dohodka regulirajo instrumentalne dohodkovne norme (pravilniki, pogodbe itn.) in s tem posredno regulirajo posameznikov status oziroma njegovo socialno pozicijo. Vrednote, ki aktualizirajo dohodkovno dimenzijo preko instrumentalnih norm (nachina pridobivanja dohodka), simbolichno imenujemo “pridobitnishke vrednote”.

4 - Dohodkovno dimenzijo aktualizirajo tudi vrednote, ki utemeljujejo (socialno opravichujejo) dohodkovno diferenciacijo ali natanchneje, celotno dohodkovno hierarhijo. Hierarhija dohodkovnih kategorij je primer chiste, empirichnemu merjenju najdostopnejshe “enodimenzionalne hierarhije”. Norme, ki posredno definirajo aktualne “dohodkovno diferenciacijske vrednote”, imenujemo: instrumentalne vrednote dohodkovne diferenciacije.

Nashteli bomo nekaj primerov :

- plachilo po delu,
- za delovno dobo
- za minulo delo
- po izobrazbi
- za odgovornost
- za vodenje
- za posebno tezhke pogoje dela
- za dodatne delovne obremenitve

Primer je vzet iz takrat veljavnih pravilnikov o delitvi dohodka. (Pa tudi danashnje kolektivne pogodbe niso dosti drugachne.) Za nas pa je pomembno, da te konkretne utemeljitve vishine dohodka nakazujejo prepletanje utemeljevanja enodimenzionalnih lestvic, npr.: dimenzije dohodka z dimenzijo izobrazbe, pozicijo na delovnem mestu ali v institucionalni hierarhiji itn. Vrednota delo utemeljuje hierarhizacijo oz. enodimenzionalno stratifikacijo shele preko sklopa ostalih stratifikacijskih dimenzij.

Primer dohodkovne diferenciacije je torej primer reducirane socialne “stratifikacije v malem”. Navedeno vrednotno diferenciacijo je mogoche izraziti tudi z drugimi modalitetami vrednot ali norm, kot na primer: z delavnostjo, delovno tradicijo, zvestobo pri delu (mishljena je bila zvestoba delodajalcu), delovna sposobnost, pridnost in prizadevnost pri delu itn.

V socialno veljavnem vrednotnem sistemu (stratifikacije) je visok dohodek nujno pozitivna vrednota in nizek dohodek je nujno negativna vrednota. V individualnem vrednotnem sistemu pa taka utemeljitev ni nujna. Posamezniku, cheprav gre za redke, socialne izjeme, je lahko (visok) dohodek nevrednota. To vrednoto lahko kompenzira na drugih vrednotah in tako na pozicijah na drugih stratifikacijskih dimenzijah. V druzhbah, v katerih so elementi dohodkovno potroshnishke vrednotne orientacije poudarjeni (v potroshnishkih druzhbah), je dimenzija dohodka poudarjeno aktualna.

Radikalne spremembe v obstojechi socialni stratifikaciji dohodkovnih skupin, kategorij (strat) niso zhelene, ker jim nasprotujejo dominantne socialne skupine. Spreminjanje pravilnikov o delitvi dohodka je naravnano tako, da se prilagaja obstojechi socialni hierarhiji in tako posredno regulira obstojecho socialno hierarhijo - stratifikacijo.

Nek socialni kriterij za pravichno socialno delitev dohodka je iluzoren, ker bi na nek nachin vedno izhajal iz priznanja obstojeche socialnoveljavne diferenciacije. Che pa bi ga v hipotetichnem smislu vseeno skonstruirali, bi ta nujno meril tudi socialni status. Posameznik bi imel natanko takshno socialno veljavo, kolikor bi zasluzhil, zasluzhil pa bi po kriterijih, ki bi nujno vkljuchevali vse socialno aktualne stratifikacijske dimenzije.

Opomba: Na enak sistematichen nachin (uposhtevaje posebnosti) sem razchlenil she vsako od poprej navedenih SD. Tega pa tu ne bom storil, prevech je dolgochasno. Namesto tega bom (na koncu) povzel kasnejsho, bolj zhivo predstavitev vrednotenja dimenzije poklica v Vrednotnem sistemu institucionalne strukture. She prej pa bom povzel bistvo vrednotnega sistema socialne stratifikacije in pa kaj se je spremenilo v vrednotah stratifikacije ali to, kar zadeva bistvo premene vrednotnega sistema.

 

Socialni status kot evaluacijska in sintetichna dimenzija

Aktualizacija vrednotenja socialnega statusa je (bila) problematichna. Socialni status v takratnem pojmovanju vrednotnega sistema druzhbe (samoupravnega socializma) ni bil reflektiran kot sintetichni pokazatelj socialnega polozhaja posameznikov, grup, socialnih kategorij, strat.

Smo (bili) samoupravna druzhba z analitichno socialno diferenciacijo, se pravi socialnim razlikovanjem le na posameznih (izoliranih) stratifikacijskih dimenzijah. Razlikovali smo se torej po dohodku, izobrazbi itn.

Bili smo druzhba, v kateri niso bile reflektirane (se pravi javno priznane) socialne razlike statusnih kategorij, strat. Socialna stratifikacija je bila latentna.

V tem lahko vidimo dolochene prednosti nashe druzhbe, mozhnost zmanjshevanja socialnih razlik (kar bi pomenilo revolucionaren razvoj socialnih vrednot k relativno vechji socialni enakosti). V drugi skrajnosti pa lahko vidimo mozhnost prikrivanja socialnih konfliktov med “latentnimi socialnimi stratami” (kar bi pomenilo tiho pristajanje na uzakonitev she neizkristalizirane socialne diferenciacije).

Navedeni alternativi razvoja sta posebej pomembni v sferi socializacije. V prvem primeru gre za ozhivljanje vrednot, ki so usmerjene v bodochi razvoj (mishljeno, a neizrecheno: komunizma - druzhbe popolne socialne enakosti). V drugem primeru pa gre bolj za “licemerstvo” (lahko bi rekli tudi “nerealno” ali “nerealitetno” socializacijo), tako, ki temelji na sferi deklariranih naj-vrednot namesto na dejanskih socialnoveljavnih tu-vrednotah.

V naivnem izrazoslovju bi to pomenilo, da socializacija, ki izhaja iz deklariranih vrednot, vzgaja naivne, poshtene, enake chlane druzhbe, cheprav te vrednote she niso dejansko socialno uveljavljene.

Pojavlja se razkorak med deklariranim in dejanskim socialnoveljavnim vrednotnim sistemom.

 

Povzetek klasifikacije vrednot socialne stratifikacije

Z analizo instrumentalnih vrednot, to je pri vrednotah, ki utemeljujejo socialno hierarhijo na posameznih stratifikacijskih dimenzijah, lahko razchlenimo oz. predstavimo le (analitichno abstraktno) enodimenzionalno stratifikacijo druzhbe. Te vrednote posredno utemeljujejo socialno stratifikacijo s tem, da regulirajo pozicije posameznikov na posameznih stratifikacijskih dimenzijah. Pomembna je predvsem intenziteta aktualizacije kriterijev socialnega razlikovanja. Instrumentalne vrednote dolochajo, usmerjajo, orientirajo nachine socialne mobilnosti na posameznih dimenzijah in s tem hkrati utemeljujejo socialne mehanizme, selektorje in kanale mobilnosti.

Instrumentalne vrednote, ki so skupne vech stratifikacijskim dimenzijam, pa lahko oznachimo kot neformalno naivno percepcijo statusne evaluacije:

- bodisi kot naivno utemeljitev socialne stratifikacije,

- bodisi kot naivno zaznavo instrumentaliziranih obchih vrednot v funkciji statusne evaluacije (kot so to npr. vrednote: pridnost, poshtenost, delavnost, prizadevnost, ambicioznost, odlochnost itn.)

Instrumentalne vrednote, utemeljujejo enodimenzionalno stratifikacijo in (z intenziteto svoje aktualnosti) dolochajo kriterije socialnega razlikovanja (npr.: vrednotenje dohodka, premozhenja, lastnine, izobrazbe, institucionalne vloge, politichne mochi, zhivljenjskega stila, idr.). Vendar ne utemeljujejo socialnega statusa in s tem samega socialnega razlikovanja.

1 Vechje ali manjshe vrednotenje posamezne dimenzije (intenziteta njene aktualnosti) pomeni samo zamenjavo kriterijev socialnega razlikovanja (v neki druzhbi).

2 Aktualnosti neke dimenzije v svojskem pomenu ni mogoche izolirati od njenega shirshega sopomena (npr. dohodka, ki je utemeljen kot stimulacija vechje produktivnosti, ni mogoche izolirati od socialnega sopomena v stratifikacijskem utemeljevanju).

3 Aktualne vrednote stratifikacijskih dimenzij se medsebojno dopolnjujejo v komplementarno pomensko strukturo. Visoka aktualnost vrednote ene dimenzije praviloma deluje statusno (stratifikacijsko) komplementarno na ostale dimenzije.

4 Vrednote, ki naj bi utemeljile le enodimenzionalno stratifikacijo, se ujamejo v “socialni circulus vitiosus”, utemeljujejo se ena z drugo. (Npr. dohodek z izobrazbo ali imetje z znanjem itn.) Neformalne modalitete instrumentalnih vrednot (norm) je v minimalni modifikaciji mogoche uporabiti za utemeljevanje vsake stratifikacijske dimenzije oz. pozicije.

5 Za razchlenitev vrednotnega sistema stratifikacije je bistvena “evaluacijska vrednota”, ki dejansko utemeljuje in tudi vzdrzhuje socialno stratifikacijo.

6 Socialni status je sintetichna dimenzija socialne stratifikacije in je utemeljen na eni sami vrednoti (vrednotni relaciji). Ta evaluira vse aktualne stratifikacijske dimenzije, je evaluacija vsake aktualne dimenzije socialne stratifikacije. Stratifikacija je torej utemeljena na eni sami vrednoti. To je vrednota: socialna enakost - socialna neenakost.

Konchna relevantna utemeljitev statusa kot sintetichne dimenzije vseh stratifikacijskih dimenzij (vidikov socialnega razlikovanja) temelji torej na eni sami vrednoti, drugache recheno, je evaluacijska utemeljitev vsake posamezne stratifikacijske dimenzije.

Vrednota (vrednotna relacija): enakost - neenakost je v vrednotnem sistemu stratifikacije aktualna kot: socialna enakost - socialna neenakost.

V simbolni oznachitvi pa socialna nenakost najcheshche nastopa v modalitetah: socialni status, ugled, prestizh, dominacija, hierarhija, (pre)moch, priviligiranost, pomembnost, ekskluzivnost, elitnost itn.; (njen antipod) enakost pa v antipodnih modalitetah, kot: nestatus, neugled itn.

 

Primer vrednotne strukture stratifikacije (utemeljitve socialnega statusa) na petih domnevno pomembnih dimenzijah socialnega razlikovanja

SD evaluacijska oznaka + - nekatere aktualne vrednote
(stratifikacijska dimenzija) (predznak vrednote)  
     
dohodek vishji - nizhji + pridobitnishtvo - nepridobitnishtvo
     
premozhenje vechje - manjshe + bogatenje - nebogatenje
(lastnina) vechja - manjsha + bogastvo - revshchina
     
izobrazba vishja - nizhja + znanje - neznanje
    (+ strokovnost - nestokovnost)
delovno mesto vodilno - nevodilno + vodenje - izvrshevanje
(institucionalna vloga) pomembna - nepomembna + upravljanje - izpolnjevanje
     
politichna moch velika - majhna + moch - nemoch; (+oblast - neobl.)
pol. funkcije pomembne - nepomembne + vladanje - podanishtvo
     
status kot sintetichna SD vishji - nizhji + socialna neenakost - enakost

Socialna aktualizacija statusnih kategorij - strat (3;5;9):

3 strate:
visoke - srednje - nizke
ali 5 strat:
visoke - vishje - srednje - nizhje - najnizhje
ali 9 strat:
visoka vishja (najvishja) - visoka srednja - visoka nizhja
srednja vishja - srednja srednja - srednja nizhja
nizhja vishja - nizhja srednja - nizhja nizhja (najnizhja)

 

Ideoloshki in (dejanski) socialno veljavni pomeni osnovne vrednote socialne stratifikacije: enakost - neenakost

Socialna enakost je kot vrednota (s pozitivno evaluacijo) utemeljena v ideoloshki vrednotni strukturi. Njen protipol socialna neenakost pa kot nevrednota (vrednota z negativno evaluacijo). Vendar tako funkcionirata zgolj kot deklarirani vrednoti oz. nevrednoti.

V socialno veljavnem (dejanskem) vrednotnem sistemu se aktualizacija in evaluacija vrednote socialna enakost - neenakost radikalno spremeni, zamenja svoj evaluacijski predznak. Realizacija deklarirane enakosti se omeji (prenese) na :

- enakost mozhnosti (potencialna enakost)
- enakost kot ideal (transcendentna enakost)
- enakost na dimenzijah, ki niso pomembne za socialno razlikovanje (socialno nerelevantna enakost).

S tem postaja deklarirana vrednota enakosti kot pozitivna vrednota brez svoje bistvene socialne veljavnosti. Socialno veljavnost (regulativno) funkcijo v socialni strukturi - stratifikaciji imajo vrednote, ki utemeljujejo pomembne dimenzije (kriterije) socialnega razlikovanja:

pridobitnishtvo, zasluzhek - nepridobitnishtvo : dohodek
bogatenje, posedovanje, lastnina - revshchina : premozhenje
znanje, strokovnost - neznanje, nestrokovnost : izobrazba
vodenje , upravljanje - izvajanje, izvrshevanje : delovno mesto
moch, odlochanje, vladanje - nemoch, podanishtvo : politichna vloga
elitnost, ekskluzivnost - masovnost, tipiziranost : potroshnja, zhivljenjski stil

Kot je bilo zhe recheno, se ti analitichni kriteriji socialnega razlikovanja utemeljujejo drug z drugim. Preostane nam samo sintetichna dimenzija socialnega razlikovanja (posameznikov, soc. skupin, strat). To je status kot chista in sintetichna dimenzija stratifikacije. Ta pa je utemeljena na vrednoti neenakosti kot pozitivni socialni vrednoti in enakosti kot nevrednoti. Realno se socialna enakost realizira (je bila takrat aktualna) npr.: kot neenakost v razmerju 1:6 na dohodkovni dimenziji, kot neenakost izobrazhenih in neizobrazhenih itn.

 

Poenostavljena analiza hipotetichnega modela strukture vrednotnega sistema socialne stratifikacije (VS SS) z vidika posameznika

1 - Vrednotne orientacije so najprej ideoloshko utemeljene. Ta (ideoloshka) utemeljitev deluje kot socialna dispozicija posameznikovega vrednotnega sistema (njegove vrednotne orientacije).

2 - Vrednotni sistem se formira in hkrati modificira na socializacijskih procesih razlichnih nivojev. Pod vplivom socializacijskih nivojev se vrednotna orientacija posameznika formira kot nek “tipichen profil” zhelenih instrumentalnih vrednotnih orientacij. (Npr.: potroshnishka, izobrazbena, politichna, itn). Znotraj teh se posamezniki lochujejo she po vrednotnih orientacijah, ki jih modificirajo nachini mobilnosti. S tem se modificira tudi individualna ideoloshka utemeljitev vrednotne strukture. (Npr.: pretezhno religiozno orientiran posameznik se je moral (che je hotel biti socialno uspeshen - mobilen) preorientirati na neko drugo orientacijo, drugachno utemeljitev svojega socialnega polozhaja statusa ).

Opomba: Posebnost socialistichnega VS SS je bila ta, da je bila evaluacija religijske dimenzije obrnjena. Religioznost je veljala za nevrednoto in ateistichna orientacija za zazheleno pozitivno vrednotno orientacijo.)

3 - Vrednotni sistem posameznika se aktualizira (in spreminja) v procesu socializacije in socialne mobilnosti. (Izhodishchno vrednotno strukturo posameznika dolocha socialno poreklo - druzhinska socializacija. Sledi ji izobrazhevanje - institucija sholanja. Odlochilno pa se oblikuje z nastopom institucionalne vloge oz. prevzemom institucionalnih vlog v vrednotnem sistemu institucij (VS IS)).

Danashnja opomba: Zdi se mi, da na tem mestu manjka bistvena pripomba oz. poudarek in sicer, da se ljudje razlikujejo zhe z rojstvom. Izhodishchna stratna pozicija posameznika je dolochena s poreklom - statusom starshev. Da pa so ljudje po rojstvu enaki, se rode enaki, je zgolj deklarativna floskula, ki nikoli ni imela realne socialno veljavne vrednotne osnove (podlage). Deklarirane vrednote so seveda nekaj chisto drugega kot socialno veljavne.

 

Odnos posameznikovega vrednotnega sistema do socialno veljavnega vrednotnega sistema (stratifikacije)

1 Individua(liza)cija posameznikovega VS (posameznik ima sebi svojsko aktualizacijo vrednot, ki je zaprta, kar se da avtonomna v odnosu do socialno uveljavljenega VS)

2 Vrednotni pragmatizem posameznika (posameznik ima pretezhno nestrukturiran VS oz. je ta konformen do socialno veljavnega VS)

3 Revolucioniranje, individualno spreminjanje socialno uveljavljenega VS (posameznik skusha spreminjati socialno veljavni VS)

Vpliv indivuuma na socialno uveljavljeni vrednotni sistem stratifikacije je (realno gledano) nepomemben, ali le izjemoma pomemben.

Glede vpliva posameznikovega vrednotnega sistema v odnosu do socialno veljavnega velja pripomniti, da je ta socialno nepomemben ali le izjemoma pomemben takrat, ko gre za vpliv t.im. “velikih zgodovinskih osebnosti”.

Opomba: Kasneje sem precej analize posvetil ravno Vrednotnemu sistemu enega ali Personalni legitimiteti sistema in institucij. Velja pripomniti, da ta vpliv le ni tako izjemen, kot sem takrat domneval. Personalne legitimitete v malem so v vrednotnih sistemih institucij she kako pomembne. Vendar to za samo stratifitikacijo, mogocho modifikacijo njenega vrednotnega sistema she vedno ni pomembno.

Socialno veljavni vrednotni sistem deluje na individuumov sistem vrednot kot “socialna kontrola” (duhovna prisila). Bistvo delovanja le te je v izenachevanju razlik med individualnimi vrednotami in vrednotnimi sistemi individuumov. Deluje v smeri uniformiranja in le izjemoma tudi konflikta. Skratka, ne tolerira individualizacije posameznika (njegovih vrednot) v odnosu do socialno veljavnega vrednotnega sistema.

Opomba: Cheprav ima posameznik na izbiro neshteto kombinacij v osebni izbiri zanj aktualnih socialno uveljavljenih vrednot, je ves njegov izbor znotraj aktualnega vrednotnega sistemu socialne stratifikacije, che pa le ni, potem je zagotovo socialno zanemarljiv. Posameznik lahko tudi ignorira aktualne vrednote stratifikacije ali celotni VS SS. Vendar to socialno pomeni, da bo njegov status nizek, ali celo, da se bo preselil v marginalni ali celo zvrnjeni del socialne strukture (hierarhije).

 

Struktura vrednotnega sistema socialne stratifikacije (VS SS) z vidika celotne (globalne) socialne strukture

Doslej sem obravnaval vrednote samo z vidika socialne stratifikacije, ne pa vrednot celostne socialne strukture. Naslednjo analizo vrednot socialne strukture sem namenil Vrednotnemu sistemu institucij (ali drugache recheno, vrednotam subsistemov ali legitimiteti sistema). To poudarjam zato, ker se iz tega zornega kota kazhe povsem drugachna aktualizacija socialnih vrednot. (Predstavljena v Traktatu o svobodi in v prejshnji sht. Revije SRP 13/14.)

Dosedanja hipotetichna oz. teoretichna analiza vrednot stratifikacije ne more obravnavati vprashanja, katere vrednote so znachilne za posamezne strate. Vendar je potrebno izpostaviti temeljno domnevo, da so doslej obravnavane vrednote stratifikacije nujno znachilne za vse socialne strate. Tudi empirichno ugotovljene razlike v aktualni strukturi vrednotnih podsistemov strat so mnogo manjshe od prichakovanih. Verjetni razlogi so bili vechkrat omenjeni, npr.: relativno velika odprtost sistema za mobilnost posameznikov, uniformno delovanje sistema socialne kontrole itn.

Razlike so skrite v intenziteti aktualizacije posameznih vrednot (ki je tezhko merljiva). Npr.: pridobitnishtvo - vishina dohodka (stratifikacijska dimenzija dohodek) je stalno aktualna ali zelo aktualna za vse strate. Intenziteta se mochno povecha vsakich, ko se porazdelitev dohodka med statusnimi kategorijami relativno spreminja. Za posameznike in statusne kategorije je dosti bolj pomembna relativna sprememba vishine dohodka v odnosu do statusnih kategorij, s katerimi se statusno primerjajo, kot pa realna sorazmerna vishina dohodka vseh statusnih kategorij, strat.

 

Relativizem socialnih vrednot stratifikacije in normativni relativizem

Relativizem socialnih vrednot (kot tudi relativizem norm, interesov, stalishch) je pogojen s pozicijo nosilcev (posameznikov, skupin) v stratifikaciji, npr.: bogatenje v odnosu do nizhje strate je revshchina v odnosu do vishje strate. Znotraj iste strate ni mogocha niti negativna niti pozitivna evaluacija oz. opredelitev (bogatenja - revshchine). Ta je mogocha, ko isto strato razdelimo na njene podkategorije ali skupine. (Skrajna meja tega relacijskega relativizma ni posameznik, pach pa njegove vloge.)

Vrednotni relativizem, kot tudi relativizem norm, interesov, stalishch, je pogojen s samo socialno stratifikacijo. Npr.: subordinacija do nadrejene skupine ne izkljuchuje dominacije do podrejene skupine; dominacija nad vsaj navidez enakovredno ali enakopravno skupino je prej indikator aspirirane mobilnosti te skupine, che zhe ni razveljavljanje te navidezne enakoti oz. enakopravnosti; avtoritarni odnos posameznika na delovni vlogi (v institucionalni hierarhiji) ni nezdruzhljiv (npr.) z izrazito subordinacijo v njegovi druzhinski vlogi (hierarhiji); statusna nepomembnost posameznika ne izkljuchuje njegove popularnosti v ozhji skupini.

Mozhni so celo ekstremi, da ima del populacije “obrnjeni” ali “neobrnjeni” (z njihovega vidika) evaluacijski predznak za neko pomembno vrednoto oz. stratifikacijsko dimenzijo, npr.: religioznost je v bila kmechki populaciji she vedno pozitivna vrednota in nereligioznost (ateizem) je bila nevrednota. To je primer inercije starega vrednotnega sistema na podpopulaciji, ki pa je veljaven samo znotraj te. V shirshem sistemu je posameznik za tako vrednotno orientacijo negativno sankcioniran.

Opomba: To je bila namrech ravno nasprotna statusna evalucija, kot je veljala v Vrednotnem sistemu nashe samoupravno “stratificirane”druzhbe.

Primeri nam nakazujejo, da je vrednotni sistem stratifikacije dosti bolj kompleksna struktura, kot jo lahko opishemo v hipotetichni shemi vrednotnega sistema. Vseeno pa lahko ugotavljamo, da obstoji nek enotni socialnoveljavni vrednotni sistem, ki relativno malo variira med sistemi in znotraj sistema. Razlike so v posameznih aktualnih vrednotah. V posameznih sistemih in podsistemih so nekatere vrednote (in s tem stratifikacijske dimenzije) bolj aktualne kot v drugih.

 

Empirichni kazalci vrednot - Indikatorji vrednot

Preden prikazhem nekaj empirichnih podatkov o reflektiranju stratifikacije v Sloveniji v zgodnjih sedemdesetih letih, moram izpostaviti she problematichnost indikatorjev vrednot. Vrednot namrech ne moremo empirichno izmeriti z vprashalniki. Tudi ko sprashujemo po vrednotah, nam jih vprashani izrazijo najpogosteje s strinjanjem ali zavrachanjem stalishch. Stalishcha pa so zelo nazanesljiv indikator vrednot, vrednotnih orientacij. Znano je, da stalishcha lahko menjamo kot srajce, vrednot pa ne. Vendar vrednote posamezniki razlichno reflektirajo. Odgovore na stalishcha, ki so utemeljena z neko vrednoto, moramo torej jemati z dolocheno skepso oz. zadrzhkom.

Poseben problem pa predstavlja (po mojem mnenju) razkol vrednot in vrednotnih sistemov na zhe omenjene deklarirane in dejanske vrednote, ali na naj-vrednote in tu-vrednote. Tega tudi v poskusu razlage empirichnih kazalcev (zopet po mojem mnenju) ni mogoche spregledati. Hkrati pa menim, da ravno reflektiranje te razlike she najvech pove o posebnostih empirichno preuchevanih vrednot in vrednotnih sistemov.

Ob zakljuchku tega poglavja velja she enkrat pripomniti, da tudi svojski, pa cheprav odprti sistemi, nimajo kaj dosti vpliva na globalni ali planetarni vrednotni sistem stratifikacije. To je nekako tako kot pri posameznikovem vplivu na vrednotni sistem. Globalno ali suprasistemsko stratifikacijo dolochajo predvsem vrednote najmochnejshih sistemov planeta. In znotraj njih njihovi dominantni transnacionalni subsistemi. Le izjemoma so majhni sistemi lahko svojski in le zato pomembni: takrat, ko gre za njihove “velike zgodovinske prilozhnosti”.

V nadaljevanju analize oz. prikaza bom teoretichno analitichni model vrednot stratifikacije soochil z prikazom empirichnih podatkov, dobljenih v Sloveniji leta 1971 in kasneje, che bo mogoche she z najnovejshimi primerljivimi podatki (odgovori na primerljiva vprashanja: o vrednotah stratifikacije danes, o danashnjem zaznavanju vrednotnega sistema socialne stratifikacije, nachina utemeljitve in zaznavanje stratifikacije kot nachina socialne regulacije sistema).

 

Zakljuchna opomba

Relativizem vrednot v vredotnem sistemu stratifikacije in celotne socialne strukture bom podrobneje obravnaval v nadaljevanju prikaza analize Vrednote socialne stratifikacije III ali Vrednotni sistemi v transformni druzhbi, morda zhe v naslednji sht. Revije SRP. Tu velja le pripomniti, da je v teoretskem modelu Vrednotnega sistema socialne stratifikacije v samoupravni druzhbi, na ISU, leta 1973 zhal manjkal (ochitno iz avtocenzurnih razlogov avtorjev) vsaj priblizhen opis posebnosti vrednot in VS v samoupravni druzhbi, posebej prichakovanih razlik med slovensko posebnostjo v stratifikaciji sistema in drugimi sistemi znotraj nadsistema Jugoslavije. Razlika je bila, vsaj danes menim tako, ochitna na dimenzijah religije in zhivljenjskega stila. Morda najvechja razlika pa je bila v nivoju percepcije samega (uradno latentnega ali neobstojechega) vrednotnega sistema. Deklarativno smo bili namrech razredna, skorajda zhe brezrazredna druzhba oz. sistem. Dejansko pa smo bili druzhba ali sistem, ki je imel she dokaj dobro ohranjene vrednote prejshnjega kapitalskega reda, in tudi she vedno druzhba kar z nekaj vrednotami, znachilnimi she za rodovne (ali fevdalne) druzhbene ureditve.

Shele, ko bom predstavil vso analizo Vrednot socialne stratifikacije v samoupravni druzhbi (iz zachetka 70 let v Sloveniji), jo soochil z najnovejshimi primerljivimi empirichnimi podatki, bom skushal odgovoriti ali vsaj skicirati mogoche odgovore na nekaj bistvenih vprashanj o Premeni vrednotnega sistema v nashi dezheli.

Za zdaj lahko skiciram le vprashanja:

1 Kaj se je bistvenega spremenilo v VS SS SD?
2 Kje smo zdaj v premeni vrednot VS po Orwelowi zhivalski farmi?
3 Individualni ali individuumovi VS oz. obchi VS v demokraciji?
4 Vpliv treh zgodovinsko dominantnih podsistemov na VS SS danes (to je vpliv, treh zg. dominantnih propagand)?
5 Ali se pri nas uveljavlja Vrednotni sistem evropske ali amerishke stratifikacije?
6 Stratifikacija in Strategija ekonomskega razvoja Slovenije?
7 In morda she na kakshno zanimivo vprashanje, ki mi ga kdo lahko she zastavi?

Chisto za konec pa sem v zhelji za popestritev tega abstraktnega in suhoparnega prikaza Vrednotnega sistema socialne stratifikacije II. prihranil ilustracijo poklica, kot primera SD, ki je najlazhje predstavljiv indikator statusa in s tem posredno stratifikacije. To govore tudi empirichni podatki. Zato najprej ti:

 

Status poklica kot kazalec (reprezentant) sintetichne stratifikacijske dimenzije

Ugled poklica predstavlja (reprezentira) chisto sintetichno dimenzijo stratifikacije, to je: socialni status

Stratifikacijska dimenzija poklic je sintetichna dimenzija stratifikacije, ki na najbolj razpoznaven nachin predstavlja oz. zastopa status kot chisto evaluacijsko vrednotno dimenzijo stratifikacije. Ugled poklica kot sintetichna stratifikacijska dimenzija implicira torej vech analitichnih stratifikacijskih dimenzij. Pomembne so predvsem: izobrazba, vloga na delovnem mestu (to je vloga v institucionalni hierarhiji institucij sistema) in “panoga” dejavnosti (to je dejavnost v subsistemski strukturi ali hierarhiji in dominaciji subsistemov sistema). Na osnovi teh smo (bolj ali manj posrecheno) izbrali 25 poklicev, ki so jih anketiranci ocenjevali na petstopenjski evaluacijski lestvici. Ocenjevali so jih glede na stopnjo ugleda, ki ga ima, po njihovem mnenju, posamezni poklic v druzhbi.

Po nashem modelu empirichno dobljene ocene ugleda poklicev implicitno vsebujejo:

- percepcijo (zaznavo) statusa poklicev v druzhbi
- aktualizacijo vrednotnega sistema socialne staratifikacije v druzhbi
- aktualizacijo vrednotnega sistema subsistemske hierarhije druzhbe
- aktualizacijo vrednotnega sistema posameznika (individuuma in statusnih kategorij) po zhelenih (aspiriranih poklicih)
- aktualizacijo vrednotnega podsistema ozhjega socialnega okolja, to je referenchnega okvira ocenjevanja ugleda poklicev

Opomba: Danes bi gotovo vprashali, zakaj nismo sprashevali po statusu poklica neposredno, oz. v katero strato sodijo navedeni poklici? Odgovor je naslednji: dobili bi shtevilne odgovore anketirancev, da pri nas ni strat, in shtevilna vprashanja: kaj je status poklica? Tega bi pa seveda pojasnili s sopomenom: ugled poklica v druzhbi.

Vprashanje o ugledu poklicev, ki smo ga zastavili v vprashalniku: “Socialna stratifikacija in druzhbena mobilnost v samoupravni druzhbi” v Sloveniji leta 1971 na Inshtitutu za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani, je bilo zastavljeno 2179 vprashanim v reprezentativnem vzorcu za Slovenijo. Pomembno je dejstvo, da so bila vsa vprashanja o vrednotah (oz. njihovih indikatorjih, stalishchih) postavljena v kontekstu socialne stratifikacije in mobilnosti. Se pravi, da so razlagalni (interpretacijski) nesporazumi (ki pogosto nastajajo takrat, ko so bolj ali manj sugestivna vprashanja zastavljena v drugem kontekstu) manj verjetni. Vprashanje se je glasilo:

Znano je, da ljudje dolochenim poklicem pripisujejo vech ugleda, drugim pa manj; pred Vami je seznam 25 poklicev. Kam bi uvrstili nashtete poklice?

(Mogochi odgovori za vsakega od nashtetih poklicev: 5 - med zelo ugledne; 4 - med dokaj ugledne; 3 - med srednje ugledne; 2 - med manj ugledne; 1 - med najmanj ugledne; in ne ve.) Odgovore bom predstavil v tabeli rangov ocen poklicev (kot so jih ocenili anketirani, razdeljeni v shest izobrazbenih kategorij): visoka, vishja, srednja, poklicna, osemletka, nedokonchana osemletka.

izobrazba: visoka, vishja, srednja, pokicna, osemletka, nedokonchana osnovna /
poklici / rangi ocene:
izobrazba: vsi a. vis. vish. sre. pok. osn. nd.o.
               
a - tajnik obchine 13 10 10 11 13 13 14
b - cerkovnik 24 25 25 25 24 24,5 24
c - shofer 22 22 22,5 23 20 19 18
ch - tehnik 14 13 12 15 14 14 13
d - oficir 12 15 15 12 11,5 12 11
e - sodnik 5 4 4 5 5 5 6
f - medicinska sestra 8 8 11 10 9,5 9 8,5
g - inzhenir v tovarni 7 7 7 6 7 6 7
h - pismonosha 23 23 22,5 22 23 23 23
i - general 4 5 5 4 4 4 4
j - mojster 15 14 14 14 15 14 15
k - univerzitetni profesor 1 1 1 1 2 3 2,5
l - duhovnik 11 12 13 13 8 8 8,5
m - sezonski delavec 25 24 24 24 25 24,5 25
n - novinar 9 9 8 8 9,5 11 12
o - obrtnik 17 18 17 17 17 17 17
p - postajenachelnik 16 16 16 16 16 16 16
r - prodajalec 18 20 20 19 18 18 18
s - uchitelj 10 11 9 9 11,5 10 10
sh - chlan zvezne vlade 3 3 3 3 3 3 2,5
t - direktor podjetja 6 6 6 7 6 7 5
u - zdravnik 2 2 2 2 1 1 1
v - kmet 19 17 18 18 19 21 21
z - milichnik 20 21 21 21 21 20 20
zh - delavec v tovarni 21 19 19 20 22 22 22,5
               
Numerus 2179 226 206 448 570 375 314

Pri izboru empirichno dobljene lestvice ugleda poklicev v samoupravni druzhbi bom zaradi lazhje preglednosti predstavil she zaznavo statusa najbolj in najmanj uglednih poklicev (rang 7 najbolj in she 7 najmanj uglednih od skupaj 25 navedenih poklicev):

 

Rang zelo in dokaj uglednih poklicev in (povprechna ocena) ugleda (statusa):

1 (4,78): univerzitetni profesor
2 (4,76): zdravnik
3 (4,67): chlan zvezne vlade
4 (4,58): general
5 (4,54): sodnik
6 (4,42): direktor podjetja
7 (4,41): inzhenir

 

Rang srednje uglednih poklicev in (povprechna ocena) ugleda (statusa):

10 (3,76): uchitelj
11 (3,75): duhovnik
12 (3,65): oficir
13 (3,63): tajnik obchine
14 (3,50): tehnik
15 (3,46): mojster
16 (3,30): postajenachelnik

 

Rang manj uglednih poklicev in (povprechna ocena) ugleda (statusa):

19 (2,98): kmet
20 (2,89): milichnik
21 (2,88): delavec v tovarni
22 (2,86): shofer
23 (2,80): pismonosha
24 (2,23): mezhnar (cerkovnik)
25 (2,22): sezonski delavec

Grupiranje empirichnih podatkov (na reprezentativnem vzorcu Slovenije) in logichna analiza statusa poklicev (med statusnimi kategorijami) omogochata tele ugotovitve:

- anketiranci z najvishjo izobrazbo (ki imajo vsaj na tej dimenziji visoko statusno pozicijo) razvrshchajo najbolj ugledne poklice takole (rang): univerzitetni profesor, zdravnik, chlan zvezne vlade, sodnik, general, direktor ter inzhenir

- tisti z najvishjim dohodkom (ki imajo vsaj na navedeni kategoriji visok status) razvrshchajo najbolj ugledne poklice takole: univerzitetni profesor, zdravnik, chlan zvezne vlade, general, sodnik, inzhenir ter direktor

- na SD politichne mochi (pol. funkcije), funkcionarji (tisti, ki imajo visok status vsaj na dimenziji pol. mochi) razvrshchajo najbolj ugledne poklice v naslednji rang: univerzitetni profesor, zdravnik, chlan zvezne vlade, general, sodnik, inzhenir ter direktor podjetja

Zelo podobne razvrstitve ugleda poklicev so tudi znotraj kategorizacij na ostalih SD.

In analogne ugotovitve veljajo za razvrshchanja in ocene: manj in najmanj uglednih poklicev (z nizkim statusom).

Temeljna skupna ugotovitev pa je: zaznava (percepcija) socialno veljavnega vrednotnega sistema stratifikacije je nesporna. Korelacije rangov in ocen razvrstitev poklicev vseh posameznih statusnih kategorij so zelo visoke. So najvishje, med vsemi primerjavami znotraj vprashanj v vprashalniku o stratifikaciji. Razlike v ocenjevanju statusa poklica med razlichnimi statusnimi kategorijami so minimalne. Pomembno je morda she zapazhanje, da nizke, najnizhje statusne kategorije razvrshchajo manj ugledne poklice nekoliko bolje ali lazhe kot vishje kategorije; te pa bolje razvrshchajo uglednejshe poklice. Drugache recheno, status poklicev razvrshchajo bolj logichno in v skladu s teoretichnim modelom v svojem referenchnem okviru. Zaznavanje socialne stratifikacije, preverjane na statusu poklica je, kot sledi iz empirichnih podatkov, torej nesporna (distribucija ocen evidentno ni nakljuchna).

Pri tem ne presenecha toliko, da so korelacije rangov ali ocen ugleda poklicev tako zelo visoke, kot dejstvo, da so bili taki rezultati dosezheni v slovenski samoupravni druzhbi leta 1971, v kateri so bili vsi poklici ugledni. Presenetilo nas je torej dejstvo, da je bila stopnja soglasja v statusnem razvrshchanju poklicev tako velika v druzhbi, ki uradno stratifikacije sploh ni priznala, ni je bilo, bila je samo latentna socialna stratifikacija!

_______
Opomba: Nadaljevanje sledi.
 

 

Nekaj o poklicu, institucionalnem sistemu in njegovih vrednotah

 

Poklic je beseda - simbol, ki ima izredno shirino, bogat diapazon pomenov, bogata je -zgodovina tega simbola.

Nekdo nekoga kliche in ta je po njem poklican, kliche ga in vabi, ga usmerja, ustolichi, zavrzhe, zaobljubi, zaposli ali zaprisezhe. Poklicani se odzove nekemu klicu, klicu nekoga, za nekaj in s tem je po klicu poklicno zavezan, lahko je zhivljenjsko zavezan ali zasuzhnjen ali opredeljen za vechino svoje dejavnosti v zhivljenju ali celo za njen osrednji, poglavitni del. Lahko je tudi srechen, osrechen, sprejet med sebi enake, v njihovo druzhbo in zdruzhbo. Lahko pa vse to ni, ker je lahko nesrechen in ker mu poklic ne pomeni mnogo, ker se mu zdi, da je zgreshil poklic, da je bil poklican za chisto nekaj drugega. Poklic je bil nekako blizu in tesno povezan s smislom njegovega bivanja.

In kdo ga kliche? Mnenja o tem so zelo razlichna, kot so si razlichni ljudje med seboj. Eni menijo, da jih kliche ljudstvo, narod, rod ali pa celo chloveshtvo in vchasih le gilde (stanovi), stranke pa strate, razredi, ali pa le nekdo od blizhnjih, starshi ali prijatelji ali pa prav dolochena oseba, ki hoche svojega naslednika. Che imajo srecho, jih kliche nekdo, ki se na to spozna, je za to prav posebej poklican kot na primer nedavno tega duhovnik in uchitelj na vasi, domachi vzgojitelj. A klichejo ga lahko tudi sovrazhniki, dolga je vrsta njih in zopet bi lahko nashtevali znova in znova: sovrazhniki ljudstva, naroda, roda in tako po vrsti skoraj brez konca. Drugi zopet menijo, da slishijo ta klic povsem od drugod: kliche jih sam bog ali sam vrag, duh mrtvih prednikov ali slavnih ljudi, klichejo jih neznane sile, goni, nagoni, glas v njih in izven njih, glas, ki ga ni mogoche opisati.

Pa she vprashajmo, koga to kliche? Na to je navidez lahko odgovoriti: prav vsakogar od nas, brez izjeme. Vseh teh klicev, ki jih je toliko in se bijejo med seboj, da jih skoraj ne slishimo vech, ne moremo, da jih ne bi poslushali, videti je, kot da jih poslushamo, ne da bi jih sploh kdaj slishali. Dandanes je nasha gluhost vse bolj opravichljiva, hrup propagande je oglushujoch. Vendar je prav mogoche, da kdo od nas ne da ne slishi, ampak sploh ni poklican.

 

Toliko besed sem porabil, da bi komaj malo naznachil, kako poln pomen je imela ta beseda poklic. Ni she izumrla in povsem nikoli ne bo, le nekam arhaichen pomen dobiva, nekam se umika pred nekom. Vso to njeno nejasnost je bilo treba razjasniti in sistematizirati in njeno mesto prevzema jasna in chista beseda: vloga, vloga na delovnem mestu, vloga v institucionalni hierarhiji vlog, vloga v sistemu.

Zdaj je mozhno vse te klice strniti v nekaj njih ali pa simbolichno v enega samega; chloveka (individua) kliche sistem. Sistem je skupni imenovalec vseh vlog, ki jih zasedajo sistematizirani ljudje, zato lahko rechemo, da chloveka individuuma kliche le she: sistem, institucija, organizacija; cheprav ne kliche njega, ampak njegovo delnost - del njega se bo moral vesti predano, kot da se je v celoti predal temu delu, mu posvetil vso svojo sposobnost, se predal z dusho in telesom, le tako bo zadrzhal svojo vlogo v sistemu, napredoval bo po vnaprej sistematizirani hierarhiji, to je hierarhiji sistema. Naj kratko simbolichno ponovim apel: sistem kliche chloveka.

Sistem sistematizira, usmeri, razporedi vloge - delne individue, jih podruzhbi. Sistem individue socializira in registrira, skratka, ima jih, jih poseduje. Sistem ni malenkosten in zanimajo ga kljuchne vloge posameznikov, vsaj mnogo bolj kot stranske, a tudi teh ne zanemarja. Sistem tezhi k popolnosti, popolnost vkljuchuje vse, zato je naravno, da sistem tezhi k integralnosti, k totalnosti. Sistem mora slej ko prej sistematizirati vse mozhne vloge posameznika, mu dolochiti osnovno ali vsaj temeljno vrednotno orientacijo njegovega deja, delovanja, smisla bivanja. Skratka, sistem dolochi konchni smisel individualnega bivanja.

Dasi sistem tezhi k popolnosti, te nikoli chisto ne dosezhe, ostane le she "nebistven" preostanek, le she smisel individualnega bivanja, nekako skrit v besedi poklic (po klicu), vendar ta je dobil mochan dodatni pomen. To je klic sile, klic v sili, klic mochi. Moch je zdaj moch sistema nad posameznikom, je premoch nad njim. Mi imamo zdaj nomenklaturo, bolj in bolj narashcha v njej shtevilo poklicev, redki so she stari sposhtovani poklici med njimi, ker se porazgube v mnoshtvu novih, ki jih proizvaja red sistema. Kar pa je poklic izgubil na kvaliteti, mu mora sistem vrniti s povechano in sistematizirano kolichino. Ker poklic izgublja jasnost in z njo polnost, bi ga morala povsem nadomestiti vloga. Le tezhko je mogoche rechi, da je bil chlovek za vlogo reduciranega chloveka poklican. Tezhko je odkrito trditi, da je bil poklican za to, da strezhe stroju, ali da ga je poklical stroj, naj bo to aparat za izdelovanje levonavojnih matic, ali pa vse "zdruzheno delo". Sociologu pa, ki preuchuje vloge v sistemu, bi potemtakem morali rechi sistemski vlogoslovec in sociologiji odkrito sistemska veda. Tako bi vsaj vedeli, kdo komu sluzhi in kdo se koga posluzhuje. Odpadle bi mnoge nejasnosti, kot na primer, ali je direktor "individualni poslovodni organ", manager poklic ali vloga ali pa oboje hkrati in zakaj opravlja ta poklic toliko njih, ki so bili izsholani za nekaj chisto drugega? Vendar to so malenkosti, za katere lahko upamo, da jih bodo sistemi v blizhnji prihodnosti s popolnejshim sistematiziranjem nomenklature chloveka odpravili sochasno z vprashanjem o smislu sistematizacije. Vendar to bo mogoche shele takrat, ko bodo vrednotni sistemi institucionalne strukture povsem definirani.

Iz analize vrednotnega sistema socialne stratifikacije vemo, da so vprashani Slovenci (v anketi Inshtituta za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani; "Socialna stratifikacija v samoupravni druzhbi, druzhbena mobilnost v Sloveniji", marca, 1970) she zelo dobro poznali poklic kot kazalec ugleda, prestizha, statusa v samoupravni druzhbi. Drugache recheno, najbolj so zaznali vrednotni sistem socialnega razlikovanja v nashi druzhbi ravno po prepoznavanju uglednosti poklicev. In kar je pomembno, to so zaznali v chasu in prostoru, ki je bil takemu sprashevanju izrazito nenaklonjen, ko deklarirani vrednotni sistem she ni akceptiral socialne stratifikacije v samoupravni druzhbi, ko smo pach bili vsi bolj ali manj enaki, nekateri bolj in drugi manj, tako nekako kot zhivali v Orwellovi farmi. Iz previdnosti pa smo preuchevali "latentno socialno stratifikacijo", ker se odkrita, socialno veljavna she ni smela izkristalizirati v nashi zavesti. Strokovno bi temu rekli, da je stratifikacijska dimenzija poklica zelo dobro reprezentirala aktualizacijo sintetichne evaluacijske dimenzije - socialni status in preko nje socialno veljavno vrednoto neenakost in sochasno deklarirano enakost, s tem pa razkol med socialno veljavnim in deklarativnim vrednotnim sistemom (sistematiziranih vrednot).

Takle jezik chloveka dodobra izmuchi, a che bi ga takrat samo malo poenostavil, bi me sistemski eksperti trdo prijeli za besedo in tezhko bi se izvil iz objema verbalnega delikta, lahko bi se samo she bolj in bolj zapletal v skrbno stkano mrezho, ki jo je pletel institucionalizirani jezik nashega MI.

Kakorkoli ga obrachash, poklic je za vrednotne sisteme kljuchni kazalec, dasi je malo misteriozen. V vrednotnem sistemu institucij pa nas predvsem zanima ta trdovratna zasidranost poklicnih orientacij v nashi zavesti. Vrednote socialnih sistemov prodro v nasho zavest posredno, preko propagande. Propaganda pa je nachin ekspanzije dominantnih podsistemov, manj nedominantnih, tako kot to hierarhiji dominacije pritiche. Enak princip velja za institucije in hierarhichne vloge v njih. Tako sistem she vedno propagira atraktivne poklice, take, ki reprezentirajo sistemsko vrednotno orientacijo posameznika, ne pa pozicije v sistemu in ne mehanizmov selekcije in mobilnostnih kanalov hierarhije sistema. Poklic je torej indikator vrednotne strukture hierarhije sistema in v njegovem uveljavljanju nevede sodelujemo, potrebne so nam le obchasne korekcije, usmerjanja, naravnave s strani sistemskih ekspertov: agitatorjev, propagandistov. Ni pa nujno, celo zazheleno ni, da pregloboko razmishljamo o svojem polozhaju v druzhbi, kar pomeni, da ni priporochljivo, da vrednotni sistem jasno in v celoti reflektiramo. Tako so med nami velike razlike v nashi osebni vrednotni orientaciji in najbolje poznamo, kako deluje vrednotni sistem institucionalnega razvrshchanja iz nashega referenchnega okvira, to je vrednotni milje, viden iz nashe perspektive v hierarhiji sistema. Zato smo tudi empirichno ugotovili v zhe omenjeni anketi, da ljudje iz nizhjih strat natanchneje razvrshchajo status manj cenjenih ali bolj zanichevanih poklicev, medtem ko oni iz vishjih strat z vechjim soglasjem in natanchneje ugotavljajo prestizh uglednih, sposhtovanih poklicev. Tu nam je sluzhil poklic za ilustracijo vrednotnega sistema, ki je dalech od tega, da bi mu lahko rekli, da je preprost in ekzakten, to je vrednotni sistem socialne stratifikacije, vendar ta je v primerjavi z legitimiteto institucij (vrednotnim sistemom institucionalne hierarhije) zelo enostaven.

Deklarirane vrednotne sisteme pa mnogo lazhe zaznamo, ker o njih in njihovi utemeljenosti kar naprej poslushamo, lepo in natanchno so formulirani. Tudi zato toliko tezhe razpoznamo socialno veljavne vrednotne sisteme, vendar imamo to srecho, da nas z njimi soochi dejanskost, popravi nas osebno izkustvo, che jih le nismo dovolj natanchno dojeli, ker oni so dejanski regulativi nashega ravnanja, sistem nas z njimi dejansko usmerja in mi smo del takega sistema. Che so nekateri poklici zelo sposhtovani, cenjeni in privlachni, imajo she vedno neko magichno moch in predstavljajo neko pomembno dejavnost druzhbe in neko pomembno socialno vrednoto, potem ti reprezentirajo tudi relativno sklenjen podsistem hierarhiziranih institucij in kljuchnih vlog v njih. A vech o tem kasneje.

Tudi analizo vrednot, ki utemeljujejo sistem institucij ali institucionalno strukturo podsistemov, dokaj zapleta dejstvo, da vrednote drugache deklariramo, kot one dejansko delujejo. A v tem je skrivnost vladanja, misterij mochi je utemeljen na nashi razdvojenosti.

 

In kaj nam pomeni razvoj vrednotnih sistemov?

Razvoj je ekspanzija vrednot subsistemov, ne glede na skladje med njimi. Usklajuje jih sistem, a sistem je prazen prostor v nashi zavesti, ki ga zasedejo dominantni podsistemi bolj kot drugi (nedominantni) in che je eden prevech prevladujoch (predominanten), potem je sistem totalen, je totalno usklajen, lahko rechemo, da je totalitaren in se integralno razvija. Doslej so nam (nashi zgodovinski zavesti) znani le trije tako integralno usklajeni sistemi. Imenovali smo jih teokratski, politokratski ali militantni (to je namrech posebna variacija istega), ekonomski ali kapitalski ali gospodarski, kakor hochete. Imenovali pa smo jih tudi: redi, vrste (nachini) ureditve sistema. Red je namrech vrednota institucionalne ureditve same. Red sistema, urejenost sistema se lahko utemeljuje le v odnosu do njunih lastnih antipodov: neredu, neurejenosti. Obe vrednoti pa sta modaliteti osnovne vrednotne relacije institucionalne hierarhije, to je: hierarhije - anarh(e)ije (hierarhe - anarhe). To bi bilo nekako vse bistvo vrednotne utemeljitve sistema. Seveda si tega bistva nisem izmislil, niti ga nisem mukotrpno skonstruiral, tako ono je, tako je utemeljen sistem. Samo izlushchil sem ga na svoj nachin iz njegove strahovite zapletenosti, zakrinkanosti. Trdim le she to, da ga je mogoche preverjati, kot je to mogoche vse vrednote, ker one so neposredna in posredovana dejstva zavesti. Pri slednjih je potrebna le nekoliko vechja pazljivost, previdnost morda, gre namrech za sistem institucij in strahovito moch v njih.

 

In kje je tu prostor za chloveka in njegovo svobodo?

Menda ravno v tem praznem prostoru sistema in sistematiziranosti, kajti che bi ga ne bilo, bi bili sistemi zhe izpopolnjeni in povsem deterministichni. Tako pa jim samo ta malenkost she manjka, ki ji rechemo dokonchna urejenost chlovekove svobode, cheprav so neverjetno stabilni in togi, taka je namrech njihova globalna strateshka vrednotna orientacija, pa vendar ne morejo predvideti svojega razvoja niti za krajsha, kaj shele za daljsha obdobja ravno zaradi te drobne malenkosti: svobodne volje individuuma. Ta lahko vsak trenutek odpove, izgubi vero v socialno veljavno vrednotno orientacijo, she prej pa v vrednotni sistem deklariranih vrednot. Zato je bila in she bo glavna skrb vseh sistemov: kako definirati svobodo. Sistemski magi trdijo, da so to zhe storili in da je svoboda posameznika v njihovem sistemu najvechja; kar pa pomeni le, da ji je posvechena velika pozornost. Rezultat tega prizadevanja je viden v vsakem delu sistema, ki se ga ideologi trenutno lotijo in v celoti, che nismo prevech natanchni, je vidna velika stabilnost, morda she bolj trdozhivost socialnih vrednotnih sistemov in malo dejanske svobode. Razvoja pa nikakor ni mogoche zadovoljivo planirati. Tudi takrat, ko ga planiramo kot nepretrgano (cheprav pojemajocho) rast, bo socialni sistem na neki nepredvideni tochki svojega razvoja nujno stagniral in ko bo dozorel njegov chas, zatonil. Tega pa sistemski chlovek ne more in ne sme videti; kako bi si sicer razlagali, da noben sistem ne planira svojega zatona ali vsaj nerazvoja ali neurejenosti v sistemu vsaj za neko obdobje, recimo tisto, ki je zhe vidno in je takorekoch neizogibno. She prej, preden se je to dogodilo, pa je razpadel vrednotni sistem, kajti svoboda je neulovljiva, ne da se je podariti, ne objaviti, sploh pa ne trajno utesniti v sistem. S tisto deklarirano svobodo si ne moremo kaj prida pomagati. Klic v sili je klic vpijochega, je klic chloveka, je klic svobode, je klic chlovekovega bistva.

Che tega nikakor nochete ali ne smete videti, potem povejte, kateri sistem v zgodovini chloveshtva pa je doslej zavestno ali vsaj odkrito nachrtoval (planiral) svoj lastni propad? A ne sklicujte se na preroke, oni niso sistem, niso sistemski magi, pa na nore vladarje tudi ne, kajti za nore so bili proglasheni naknadno. Pa vendar mogochni sistemi propadejo, sesujejo se vase, ne toliko zaradi zunanje sile kot zaradi notranje nemochi. Njihovi vrednotni sistemi okostene, degenerirajo in razpadejo, niso vech sposobni za razvoj, za spremembe utemeljujochih vrednot sistema.

Gledano z vidika posameznika pa je prav zhalostno dejstvo, da je toliko njih, ki so vechino svoje zhivljenjske energije potroshili za to, da bi zadrzhali svojo vlogo v instituciji, da bi se povzpeli za nekaj mest v hierarhiji institucionalnih vlog. Prav spricho tega dejstva so sistemi togi, okoreli, nezhivljenski, a trdni in stabilni vse do nekega dne, ki ga ne zhele pred-videti. She bolj zhalostno je dejstvo, da so tako nemochni in da je tako malo njih, ki si prizadevajo, da bi dali svojemu zhivljenju smisel v instituciji in izven nje, utemeljen z vrednotami, ki she zhive, ki she niso institucionalizirane.

 
____________
BIBLIOGRAFIJA oz. viri podatkov:
b. Analiza vrednotnega sistema z vidika socialne stratifikacije
Inshtitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi, Ljubljana, 1973, p 173, slov., tipk, lit 72, graf 10, shema; U - 1974, raziskava teoretichna, porochilo, /avtor R.Sh., sodelavec Marjan Kroflich/
c. Vrednotni sistemi v samoupravni druzhbi, II, III.
Inshtitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi, Ljubljana, 1974, p 213, app 333, slov., cikl, tab 350; ISF, raziskava, druzhbena stratifikacija, vrednote /avtor R.Sh., sodelavec Marjan Kroflich/
e. Vrednote v procesu planiranja
Inshtitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi, Ljubljana, 1977, p 400, slov., xerox, app tabele; ISF, raziskava, sociologija lokalnih skupnosti, druzhbeno planiranje, vrednote /avtor dela o vrednotah R.Sh., nosilec raziskave Vesna Boshnjak, sodelavci: Vladimir Arzenshek, Dushko Sekulich, Misho Jezernik/
07 Vrednotne orientacije EP Bilten SShP 48, 1982, Ljubljana, p 45, /avtor/
13 Vrednotne orientacije ekonomske propagande, chlanek, revija Problemi, sht. 9-11, 1984, Ljubljana, p 156-164, /avtor/
14 Vrednotni sistem institucionalne strukture, raziskava, ISU, 1985, Ljubljana, p 137, /avtor/
15 Vrednotne orientacije avtonomne propagande znanosti, raziskava, ISU, 1986 Ljubljana, p 294, /nosilec R.Sh., sodelavca: Alenka Puhar, Matevzh Krivic/
18 (35.1) Janezovo razodetje, knjiga, za ISU, oz. samozalozhba, 1. izd., 1986, Ljubljana, p 154, /avtor/
19 O neposrednih dejstvih zavesti, chlanek, revija Dialogi, sht. 9-10, 1987, Maribor, p 109-116, /avtor/
36 Traktat o svobodi ali Vrednotni sistem, knjiga, Zalozhba LUMI, 1992, Ljubljana, p 272, CIP 316.75 / ISBN 27992576, /avtor/
52 Personalna legitimiteta medija v sistemu, Primer gen. dir. RTVS Zharka Petana na vrhovnem in ustavnem sodishchu in institucionalne vrednote medija v legitimiteti sistema.
Poseben propagandni dodatek - O neposrednih dejstvih zavesti Revija SRP 7/8, 2/1995, Ljubljana, p 119-141 /avtor/
55 Igre sistema, Spoved sistemu, O sistemu v luchi sistemske teorije in malo drugache (v rubriki Za osvezhitev zgodovinskega spomina institucije RTVL/S)
Revija SRP 9/10, 6/1995, Ljubljana, p 113-129 /avtor/
14/19 Poskus afirmacije neposrednih dejstev zavesti po Henriju Bergsonu "Esej o neposrednih dejstvih zavesti". Naslov originala: Henri Bergson: ESSAI SUR LES DONNEES IMMEDIATES DE LA CONSCIENCE; Uporabljen prevod: Henri Bergson: Ogled o neposrednim chinjenicama svesti; Prevedel: Feliks Pashich; Izdala: Mladost, (Velika edicija ideja), Beograd 1978
36 Stavka (Analiza nekaterih relevantnih dejstev v zvezi s stavko novinarjev RTVS v marcu 1992 - Poskus celostne interpretacije stavke) Raziskovalno porochilo Svetu RTV Slovenija, 13. aprila 1992; (objavljeno v Traktatu o svobodi p 201) /avtor/
Stratifikacija doslej obravnavna v Reviji SRP:
SRP 1/2 O vrednoti delo, Iz Stavke
SRP 3/4 Iz Vrednotnih orientacij EP
SRP 5/6 Branimir Boshnjak: Kulturne elite in TV
SRP 7/8 O vrednoti lojalnost
SRP 9/10 Opombe k Igram sistema

 

__________
* Raziskavo Socialna stratifikacija v Sloveniji - (Vrednotni sistem socialne stratifikacije) nadaljujeta Rajko Shushtarshich in Matjazh Hanzhek v okviru institucionalnega sodelovanja z Uradom Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj.