Revija SRP 15/16

Franja Grchar Ladra

 

STRAST

 
MATERNICA
 
V dolgovratni steklenici
na dnu svojega jedrskega laboratorija
stojim v zadregi pred
srechanjem
z njim
ki cepi moje atome.
Postajava mesnata goba
ki okuzhuje
vesoljski vrch
z najno vodo in krvjo.
Postala sva brata!
Kozmichno razmerje!
Izgubljam svoje zhenske obline
svoje prsi
juzhno poloblje.
Sem materinski vrch!
Rojevam prizorishcha za dinozavre!
Ustvarjam galaksije in
novi svet
v epruveti svojega pozhelenja.
 

 

SIN
 
Izza
Iz
Izpod
Tvoje roke
Novorojeni starec
Lezhijo
Zachrtane poti mojega
Jaza
Jaz
Ishchem
Stranpoti
Iz gub
Izpod
Tvojega chela
Rodil si se
Iz
Moje rumene krvi
Ne vem vech
Kdo je bil
Prvi
Jaz
Ali
Ti!

 

 
POLZHEV ATA
 
Vlechesh me
izza
ovinka
v ovinkih
spish
po ovinkih
zhivish
izvlechesh se
izpod
zemlje
izmed mojih korenin
izginjash
za teboj ostaja
reka slin
polna ovinkov
skozi
samoto
orisanih globin
moje zenice
kjer pada dezh
njihovih senc
mimo namishljenih
spominov
izza sonca
sluzast kot
orisana solza
izvlechesh se iz mene...
Ostani!
 

 

PRITISKASH NA
 
Celice mojega
Mozhganskega tkiva
Kakor dotik
Surove volne
Na moje
Od sonca
Ozhgano telo
Bolecha beseda
Spomin na
Moj boj
V volneni
Krvavi jopici
Sredi poletja
Na plazhi
Dalijevih sanj
Dogodek na
Koncu pomola
V mednozhju
Starega drevesa
Sredi drobovja
Ptice fenix
Vstala bom
Iz pepela
Mojih spominov
Vzletela
Odshla
Prezhivela
 
 
PESEM ZAME
 
Ne pisati
rajshi bonbone lizati
bolje posodo brisati
 
Zakaj objavljati
rajshi doma pospravljati
bolje vaze prestavljati
 
Ne risati
rajshi lase chesati
in ustnice si mazati
 
Bodi zhenska
ne pero
bodi chlovek
in ne stvor
 

 

KONTRAPUNKT
 
Vsa rumena,
vsa zelena
iz zhenske rojena.
 
Prsata mati
me dojila.
Moja korenina
je gnila.
 
Od ocheta
izdana.
Od matere
pozabljena.
 
Sina si mi ti povila.
Chrna mati, gozdna vila,
kje si zdaj, ko se
bom ubila?
 
Kot moshki
rojena,
kot zhenska
vzgojena.
 
Prsata zhena
me dushila,
med dojkama
morila.
 
Kje si zdaj
ochetova korenina?
Kje si zdaj, moja
dobra vila?
 
Mozha mi podarila,
vse popravila, vse
vse zgladila.
 
Prsata mati,
zemlje te ovila.
Oh, ti si moja dobra vila!
 
Jaz se bom zadushila!
Vsa zelena,
vsa rumena
iz moshkega rojena!
 

 

VSTAJENJE
 
V jutro pridem
polna
zvokov, krikov in shushlanj,
vonjav vesolja
in mrzlih zvezd
drugih svetov,
ki slepijo
moj razgled.
 
Chrni dezh
pada tezhak
kot usoda
v luknje moje lobanje.
 
V belo platno
zvezana skozi noch.
 
V jutro pridem polna - otrok.
 

 

ZHREBEC
 
Priblizhala sem se ugrizu vetra
v moja bedra
na konju tvojega pozhelenja
 
Polila sem tekochi eter
v uho tvojega spoznanja
na krilatem konju tvojega vsevedja
 
Posula sem prah na chelu
svojega greha
na kolenih tvojega vsakdanja
 
Postala sem tvoja kobila
v hlevu med gozdom
svojega mednozhja
 
Padam v oko tvojega posmeha!
 

 

SORODNI DUSHI
 
Sumish, da slutish
sumim tudi jaz
tvoj slut
je sluzast
tvoj sum je drek
 
Globoko v sebe
globoko v mene
porivash dvom
dvom
je kamen
dvom
je vse
 
V sluzasti kamen
topiva se
jaz in ti
globoko v dvomu
plesheva
ples krvi
 

 

MOJA PRIJATELJICA
 
Nochesh
se ujeti v mrezhasto sito
Kirkinih spominov
Skleroza napada tvoje ude
Nochesh
kot svinja ostati na
njenemu otoku - pozabe
Nochesh piti sonca, ki ti ga nudi
v chrepinjah preteklosti
Tvoja senca na mojem chelu
Ne razlochim grehov, ki naju vezhejo
najna popkovina je kakor
svilena nogavica v roki
davitelja
Pristen chloveshki odnos - postaja
nevarnost, da se
stopim
spremenim
v tebe
kot spuzhva
kot goba
ki vpije
kaplje krvi
izpod
konjskih kril
V dezhju lezhecha
krpa belega mesa sem
ki skriva
kruto vrashcheno kost
v krvave korenine
ki hranijo
celice mojih chustev
Nochesh se vech
skrivati pred soncem
 

 

NOCH
 
Omamna bolechina -
lizhem si rane, ki she niso odprte,
sladki vonj po gnoju in krvi!
 
Sladko je tisto,
kar me zhe dolgo boli.
Strah moj je strast - opaja me
spravi me v past.
 
Slastni strah
omamno boli.
Moje izmucheno telo krichi!
She in she naj se gnoji!
She in she naj moja notranjost gori!
 
Naj bruham ognjeno kri
naj lizhem gorechi plamen
naj se kar spremenim v kamen!
Prekleta omama!
Daj, da si sama
izsesam trn
izpod nohta!
Naj me strah unichi!
Naj me ta prekleti ogenj ochisti!!!
 

 

SHE ENA ZATE
 
MOZH
Zhe beseda
rezhe, kot nozh
 
MOSHKI
Ti so zhe bolj mehki
a tudi bolj plehki
 
Mozh ne nosi
mi vech rozh
a moshki,
ti so tepchki
 
Prihajajo
z bonboni
in venchki
pesmic
in drugimi objestnostmi
 
A mozh
ostane mozh
rezhe me,
kot nozh
kot mozh
sezhe mi v
dlan
 
 
PRVA STRAST
 
Strast tvoja me boli,
kot ptica, ki ni prosta,
ki ne leti
 
Kot da mi meduza
v mednozhje lepi se
 
Strast v meni odpira dezhnike,
spushcha se, kot spuzhva
po vsaki celici
 
Kot da me meduza
vso izsesa
 
Strast tvoja me ozhivi,
kot da imam krila
tam, kjer jih sploh ni
 
Strast v meni me dushi,
bruha kot vulkan
skozi celulozo na papir - ki ti ga dam
 
Kot da naju meduze spojile so
v to gmoto mesa - pach rada te imam!
 

 

DRUGA STRAST
 
Nochi strasti
nozhi so nabrusheni
rezhejo lupino
moje zasebnosti
 
Dnevi rukanja
in fukanja
odpirajo vrata
moje osebnosti
 
Noch in dan
bi ti dajala
samo tvoj nozh
bi jahala
 
Zaplavala bi
v gorechi vulkan
samo da slishim:
"Na, she ti ga dam!"
 
O, vem, kaj je strast!
in vem, kam me pelje!
V kalne vode,
kjer telo izgoreva
in dusha prepeva!
 

 

TRETJA STRAST
 
Ko odprem se ti,
pridi,
poishchi jabolko
v polju medu!
 
Ko zaprem te,
ostani,
polizhi strup
iz brezna brez dna!
 
O! Bog moj!
Samo, da mi ga da,
omamlja se z mojim napojem
in vsak pozhirek
ga vezhe vse bolj name,
da globje in globje
prodira vame!
 
Ko odpiram in zapiram
to nenasitno zhrelo,
bodi mnozhica, ki vdira,
bodi sidro, ki stabilizira,
bodi vedno v meni!
 

 

CHETRTA STRAST
 
Zavrtaj vame dragi
zapleshi z menoj
na Klek me povabi
dam ti charobni napoj!
 
Ljubil bosh demonsko
a moje mednozhje
bo vrelo neznosno
v kotlu krvi
 
Zavrti me nebeshko
zasuchi svoj nozh
porini globoko
svoj sperma-stroj
tja mi ga daj
kjer charovnice najdejo RAJ!
 
 
 
MOJ ZDRAVNIK
 
Brezbrizhno
brska na dnu mojega sveta
dotika se globin
trga me iz sna
drobovje mi mesha
s sterilnimi daljnogledi
ko preuchuje mojo kri
skrbno secira
mojo trebushno votlino
vsako celico
analizira
preden jo da
v epruveto svoje pozabe
shrani moje srce v hladilnik
"za prihodnje rodove" shepeta
o moji zapushchini
ki izliva
eter v moje uho
za njega ostajam
le eksperiment
obozhujem njegove japonske nozhice
ki gazijo
mravljishche mojega... jaza
z nemimi koraki pohodi lezhishche srca
sprehaja se v spechi dolini dushe
po slepichu
v slepi ovinek
mimo vseh chutov
prek peneche reke krvi
iz vrtinca moje utapljajoche sence
po slapovih mojega ozhilja
v vulkanu slasti
reshi se
na svoji jadrnici brezchutja
preden se ulezhem
z mozhgani
na njegov kirurshki nozh
 

 

POGRESHANJE
 
Dvojno zlo
Enkrat tvoja dusha
Drugich tvoje telo
Dvojna smrt
Ko tvoja dusha zaspi
Si tvojega telesa ne zhelim
Dvojno upanje
Dvojno spanje
Vse dvojno
Tudi sranje
Vse to se mora konchati
Samo sebe se moram za vrat zagrabiti
Samo sebe ne smem vech igrati
Staliti se vase
V kotlu strast
Telo in dusho zazhgati
Pozabiti - tvoje telo ni pot do moje dushe
Spoznati - tvoja dusha ne prodira v moje telo