Revija SRP 149/150

Tom Veber

 

GLEDAM POSLEDNJE SONCE

 

***

Pot domov

se zachne

v notranjosti

v majhni sobi

brez oken

kjer naletava sneg

tako mochno

da se morash skriti

med shpranje parketa

med prah in mravlje

in chakash

da te nekdo izkoplje

ochisti vsega

neiskrenega

vsega nauchenega.

 

 

 

***

Zdi se

kot da sem

nasedel

samemu sebi

da sem zmozhen

zhiveti

brez bergel

v tujih mestih

brez dreves in sonca

brez parkov in klopi

nikakor ne ustrezam idealom

izpred desetih let

prerasto sem malega oportunista

ne ljubi sem mi vech

kimati in smejchati

neumnim kravatarjem

she zmeraj pa se tlachim

v te pretesne kalupe

ker to je pach the way to go

v zachetku pach malo potrpish

saj psihiatri morejo tudi od nechesa zhivet

in se sprashujem

che sem zares srechen

che sem zares jaz

med vsem tem

zhivim betonom

med 9 to 5 ljudmi

in nekako vem

da nikoli ne bom pripadal

nikoli ne bom eden izmed njih

naslednja postaja

Kings Cross.

 

 

 

TO NI PESEM O NOVIH ZACHETKIH TO JE PESEM O VZTRAJNOSTI

 

Zachnesh

z odlochitvijo

v ponedeljek

zjutraj

ko je zunaj she temno

s kavo

in s pogovorom

s samim sabo

vzamesh

svojo moleskin belezhko

prestopish

prag hishnih vrat

in zagledash

MOZHNOSTI.

 

 

 

KVADRAT(ura) DIHA(nja)

pizda ti materina

chlovek

ustavi se !!!

ZADIHAJ

zhivljenje

ja ni chrno belo

ljudje

nismo prazni prostori

nasha chustva

imajo pomen

pojdi kdaj zvezde shtet

pusti da te opeche sonce

sprehodi se

skozi vse

gozdove

trate

in mochvirja

 

 

 

USTAVI SE

zapri ochi

in se chuti

vsepovsod

in brez sramu

 

edino kar morash

edino kar zares morash

v tem zhivljenju

je

da zamenjash

svoje telo

po izteku

roka trajanja

vse ostalo

je le opcija

mozhnost

beseda obveza

je 0-na

svet

je namizna igra

shah che hochesh

po mili volji

lahko preskakujesh mesta

zamenjash figurico

ali shahovnico

ljudje ali obveznosti

so kot ostale figure

lahko jih preskochish

prevrnesh

ali premaknesh

che zhelish

lahko stojish

na istem mestu

celoten chas igre

to je dovolj!!!

vse kar naredish

ali ne naredish

je sprejemljivo

vse je prav

TI SI PRAV

ne obstaja

izgubljen trenutek

ali izgubljena prilozhnost

obstajata le

chas

in

mozhnost.

 

 

 

CHE BOM UMRL MLAD

Che bom umrl mlad

bo zunaj

she zmeraj

pomlad

sonce

bo visoko

metulji

bodo poplesovali

chez travnike

vse bo

she zmeraj

mehko

in svetlo.

 

Che bom umrl mlad

bo svet

dihal enako

oblaki

se bodo kotalili

chez nebo

v enakem ritmu

ribe

ne bodo pozabile

plavati.

 

 

Che bom umrl mlad

bo vse

shlo naprej

prihodnost

se bo rojevala

brez mojih

dotikov

sanj

in idej

 

vse dokler

bo pomlad

vsako leto

rodila

vijolice.

 

 

 

***
Poskushash
zhiveti
veliko ljubezni
in svetlobe
juter
polnih 
miru 
in nezhnosti

poskushash zhiveti
veliko 
sebe
brez obsojanja
in zavrachanja
brez zadrzhkov
in dvomov

zhivish
in 
si
tukaj
za zmeraj.

 

 

 

***

Gledam poslednje sonce

ki vzhaja

in se razteza

chez gorovje

v meni

je veter

iskrenje

bezeg

v taktu

oblakov.

 

 

 

***

Nehal sem

biti

dihati

se spogledovati

s prihodnostjo

prekinil sem

vse vezi

z ljudmi

s prostori

utopil sem se

v cigaretnem dimu

pogreznil sem se

v posteljo

med blazine

ki ne bolijo

pod odeje

ki ne sprashujejo

nehal sem

biti

poln

zdaj sem

samo she

napol.

 

 

 

***

Boleche

je prerasti

otroshke sanje

se na novo

sestaviti

v tujem mestu

med ljudmi

neznanih obrazov

kjer ceste

ne vodijo vech

domov

 

boleche

je prerasti

starshe

vse te prastare

hishe in ceste

spomine

prezhete

z otroshko

varnostjo

 

nekatere stvari

morajo boleti

nekateri zachetki

se lahko zgodijo

samo zunaj

ko vesh

da ne moresh

vech

domov.

 

 

 

***

Iz tvojih ochi so se vsule iskre
iz tankih rok biseri novega zagona
iz dushe zhelje
zhelje po sebi
po tistem
saj vesh
kar se ne sme.