Revija SRP 149/150

Milan Shtruc

 

PLECHNIKOVI SKRIVNI SIMBOLI V CERKVI SV. MIHAELA NA BARJU

 

Pomen sv. Hieronima za slovensko zgodovino

Letos poteka 1600 let od smrti sv. Hieronima, enega najpomembnejshih cerkvenih uchiteljev, najbolj izobrazhenih mozh starega sveta in najbolj znanih svetovnih zgodovinskih osebnosti, rojenih na obmochju danashnje Slovenije.1 Njegova dela in pisma sodijo v zakladnico ne le krshchanske, temvech tudi vse svetovne kulturne dedishchine. Ob tej pomembni obletnici je bilo leto 2019 tudi razglasheno za leto sv. Hieronima.

Za nas je she posebno pomembno, da se je rodil na obmochju danashnje Ljubljane in je svoj prvi prevod Svetega pisma naredil v slovenski jezik.

 

Cesar Karl IV. in sv. Hieronim

 

Za razumevanje Hieronimove vloge v slovenski zgodovini se moramo seznaniti z delom cheshkega kralja in kasnejshega cesarja Svetega rimskega cesarstva Karla IV. (1316-1378).

Z rojstno dezhelo sv. Hieronima se je Karl seznanil leta 1337 na svojem potovanju iz Prage do Lombardije, ko se je zaradi nezaupanja do avstrijskega vojvode2 kljub daljshi poti dogovoril z ogrskim kraljem, da bo potoval do Jadrana prek njegovega kraljestva. Pot je nato nadaljeval po morju, vendar so ga Benechani blizu mesta Grad, danes Gradezh, zajeli in njegovo posadko odpeljali v Benetke.

Karlu je uspelo pobegniti v Oglej, kjer je postal chastni gost oglejskega patriarha. Pot na Tirolsko je nadaljeval potem, ko so Benechani na patriarhovo zahtevo njegovo posadko izpustili. Med tem chasom je ostal v Ogleju, kjer se je dobro seznanil tudi z izjemnim delom sv. Hieronima, z njegovo dezhelo in z njegovim dezhelnim jezikom. Za nadaljevanje poti mu je patriarh dodelil mochno oborozheno spremstvo in od tega chasa sta navezala trajno prijateljstvo.

Karlovo obchudovanje sv. Hieronima vse od bivanja v Ogleju je bilo med pomembnimi vzroki za njegovo odlochitev, da v Pragi ustanovi Slovenski samostan. Najprimernejshi chas za to je bila tisochletnica Hieronimovega rojstva leta 1347. Za njegovo ustanovitev je potreboval she dovoljenje papezha Klemena VI., ki je od leta 1342 do 1352 vladal iz francoskega Avignona.

V samostanski ustanovitveni listini se cesar Karl najprej sklicuje na papezhevo dovoljenje, da se v Pragi ustanovita samostan in skupnost sv. Benedikta, ker je »blazheni Hieronim Stridonski, slavni doktor in odlichni prevajalec, prevedel svete spise iz hebrejskega v latinski in slovenski jezik, to je jezik, od katerega je nashe cheshko kraljestvo prevzelo svoje narechje.«3 Papezh je nato v chast sv. Hieronimu samostanu predpisal obvezno uporabo slovenskega jezika tako v bogosluzhju, kot tudi pri vseh drugih aktivnostih samostana. S tem je v Pragi nastala velika slovenska skupnost, celotno shirshe obmochje samostana pa je dobilo ime Na slovenskem, danes Na Slovanech.

Iz dopisovanja med cesarjem Karlom IV. in papezhem Klemenom VI. ter iz samostanske ustanovne listine nedvoumno izhaja, da je sv. Hieronim prevedel Biblijo ne le v latinski, ampak tudi v slovenski jezik. Ker so pri Rimljanih nelatinski jeziki veljali za preproste, domache oziroma »vulgo« jezike, je med takshne seveda sodila tudi slovenshchina. Zato so prvo Sveto pismo, prevedeno v slovenski, to je nelatinski jezik, imenovali kar Vulgata. Sicer pa si je tezhko zamisliti, da bi si lahko kdorkoli v tistem chasu dovolil latinski jezik imenovati za vulgarnega.

Hieronim je prishel v Rim zaradi spora s shkofi v Antiohiji o tem, katere evangelije naj bi vkljuchili v Sveto pismo oziroma katere izlochili kot neprimerne.4 Hieronim je predlagal, da v tem sporu odlochi takratni rimski papezh Damaz I.5 Ko je tako prishel v Rim ves oblozhen s shtevilnimi zvitki prevedenih in zdruzhenih svetih spisov, ga je papezh Damaz I. po vech razgovorih izbral za tajnika in svetovalca ter ga zadolzhil, da tako zdruzhene svete spise prevede tudi v latinski jezik.6 Danes je Hieronim najbolj poznan prav po tem svojem latinskem prevodu, ki ga je Cerkev sprejela kot verodostojni standard in z manjshimi dopolnitvami velja she danes.

Sicer pa je bila vednost o Hieronimovem slovenskem prevodu dolgo chasa sploshno znana. Polemike o tem, da je zhe prej obstajal prevod Biblije v slovenskem jeziku, so se posebno zaostrile v chasu, ko je Primozh Trubar pripravljal svoj slovenski in hrvashki prevod. Takrat so Hrvati odklanjali plachilo prejetih izvodov Svetega pisma, ker naj bi bil Trubar zhe pred tem razpolagal s prevodom Biblije v »slovanskem« jeziku.

Med drugim je poznana zgodba o nekem Mihaelu Mojzesu, za katerega so trdili, da je takshno Sveto pismo izrochil Trubarju, ki pa naj bi ga izgubil. »Che bi bilo to res, bi Trubar nikdar javno ne pozival vseh, ki kaj vedo o menihu s Cresa in o svetem pismu, ki je bilo po njegovem lastnina grofa Bernardina Frankopana iz Grobnika pri Reki in se je nanj spomnil she iz svojih mladih let, saj ga je videl na lastne ochi«.7

 

Hieronimov rojstni kraj

 

Zaradi Hieronimovega izjemnega mesta v svetovni zgodovini se nenehno nachenja vprashanje njegovega rojstnega kraja, ki ga zhelijo vsi blizhnji narodi umestiti na svoja danashnja ozemlja. Ker pa je Hieronim izrecno zapisal, da lezhi njegov rojstni kraj Stridone na meji med Panonijo in Dalmacijo, je s tem izlochil vse kraje, ki so bili globlje na katerem od obeh obmochij, in ne med njima. Zato ni primerno umeshchati rojstnega kraja neposredno niti v Dalmacijo niti v Panonijo, temvech na zahodno obmochje »med njima«.

Na obmochje danashnje Ljubljane umeshcha Hieronimov rojstni kraj zhe angleshka Wikipedija, ki za sv. Hieronima pravi: »Bil je sin Evsebiusa, rojen v Stridonu, vasi blizu Emone, na meji med Dalmacijo in Panonijo ...«8 Dilemo glede Hieronimovega rojstnega kraja pa je dokonchno razjasnil papezh Benedikt XVI., ki je v svojih avdiencah 7. in 14. novembra 2007 za sv. Hieronima nedvoumno zatrdil: »Bil je rojen leta 347 v Stridonu, v danashnji Ljubljani v Sloveniji, v krshchanski druzhini.«9

Na tej podlagi bi bila sedaj naloga raziskovalcev, da bi poskushali natanchneje ugotoviti ozhjo lokacijo Hieronimovega rojstnega kraja. Na razpolago so namrech navedbe samega Hieronima, ki bi to omogochile. Tako Hieronim, ko govori o svojem rojstnem kraju, med drugim zhe sam opozarja na blizhino rimskega zapornega zidu.

Nove metode raziskovanja so v zadnjem chasu omogochile, da smo lahko dobili natanchen vpogled v celotni potek zapornega zidu, tega izjemnega gradbenega in vojashkega objekta iz Hieronimovega chasa.10 Ugotovitve so pokazale, da je bilo mozhno Ajdovski zid kot najvelichastnejshi del obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum videti prav z obrobja Ljubljanskega barja, to je iz ozhje lokacije Hieronimovega rojstnega kraja.

Nadaljnjo pomembno sled pomeni ugotovitev Rajka Bratozha, da gre pri imenu Stridone »za mnozhinsko obliko Stridonae, saj (je) konchnica ‑na(e) zapisana v mestnishki sklanjatvi oppido Stridonis ...«11 Prav takshno povezavo s Stridoni oziroma Shtridoni pa lahko najdemo na obrobju Ljubljanskega barja, kjer je she danes veliko »shtradonov«.12

Temu bi lahko ustrezalo poimenovanje kraja Na Shtradonih.

 

Plechnikovi skrivni simboli v cerkvi Sv. Mihaela na Barju

 

Nekateri podatki kazhejo, da je imel veliko znanja o sv. Hieronimu tudi nash veliki arhitekt Jozhe Plechnik (1872-1957). Predvsem v chasu svojega dolgoletnega delovanja v Pragi se je zanesljivo seznanil z deli sv. Hieronima, kot tudi s tamkajshnjim Slovenskim samostanom, ki je sicer od konca 16. stoletja dalje namesto prvotnega izvornega imena bolj poznan kot Emauzejski samostan. Prav tako je Plechnik zanesljivo vedel, da se je moral Slovenski samostan pripojiti benediktincem iz nemshkega Beurona, kamor sodi she danes.13

Na poti po Izhanski cesti lahko na Ljubljanskem barju vidimo samotno postavljeno izjemno Plechnikovo Cerkev Sv. Mihaela, ki sodi med »najbolj izvirne sakralne stavbe 20. stoletja.«14 Zato so she posebno zanimive ugotovitve, do katerih lahko pridemo s primerjavo podatkov o znachilnostih cerkve s podatki o sv. Hieronimu. Morda nam je Plechnik v obliki skrivnih simbolov zhelel prav tu zapustiti svoje posebno znanje.

Najprej lahko cerkev povezhemo s sv. Hieronimom zaradi njene lokacije na ozhjem obmochju mozhnega Hieronimovega rojstnega kraja. Nadalje je dan sv. Mihaela 29. september, dan sv. Hieronima pa 30. september, kar pomeni, da si dneva sledita neposredno drug za drugim.

Ker je cerkev na gradbeno zelo nestabilnem barjanskem obmochju, je Plechnik za utrditev uporabil 347 lesenih pilotov, kar simbolno ponazarja prav natanchno letnico Hieronimovega rojstva.15 Che bi kdo hotel kdaj iznichiti navedeno povezavo, bi moral cerkev kar podreti.

Kot vzor za umetnishko zasnovo je Plechnik izbral benediktinski red iz Beurona. Temu namrech danes pripada Slovenski samostan v Pragi, ki ga je v chast sv. Hieronimu ustanovil cesar Karl IV.

Konchno je Plechnik uporabil simbole etrushchanske umetnosti in mesta Ravena, ki je bilo v Hieronimovem chasu glavno upravno sredishche na zahodnem obmochju Rimskega cesarstva.

Morda bodo natanchnejshi raziskovalci na tem zanimivem Plechnikovem objektu nashli she druge povezave s sv. Hieronimom. Vendar pa lahko zhe na podlagi navedenih ugotovitev upravicheno sklepamo, da je Plechnik pri gradnji cerkve Sv. Mihaela na Barju uporabil simbole, povezane s sv. Hieronimom.

 

 

 

__________________

 

1 Zanimivo, da sv. Hieronim ni umeshchen med slovenske svetnike: Seznam slovenskih svetnikov, Wikipedija, zadnja sprememba 4. 7. 2018 ob 10:41. Med slovenske svetnike ga ne umeshcha niti Jozhko Shavli, Slovenski svetniki, Zalozhnishtvo Humar, 1999. Umeshchen pa je med hrvashke svetnike; Dodatak: Popis hrvatskih svetaca i blazhenika; zadnja sprememba 5. 3. 2019 ob 18:34.

2 Karlovo nezaupanje je bilo utemeljeno, saj tudi drugi vladarji Habsburzhanom niso zaupali. Za najbolj znanega ugrabitelja v zgodovini velja avstrijski vojvoda Leopold V. (1177- 1194), sicer iz dinastije Babenberzhanov, ki je ugrabil angleshkega kralja Riharda Levjesrchnega med vrachanjem s krizharske vojne in zanj zahteval odkupnino v vishini petkratnega celoletnega dohodka angleshkega kraljestva. Kaiser, Kriger, Kathedralen, MünzenRevue sht. 9, 2017, stran 152.

3 »Pater Dominus noster Papa Clemens VI. ad nostri instantiam et requestam committere voluit, ut ipse in nostra ciuitate Pragensi monasterium conuentuale et claustrale ordinis sancti Benedicti instituere et autoritate posset apostolica ordinare, institutis ibidem Abbate et fratribus, qui Domino famulantes diuina officia in lingua Slauonica duntaxat ob reuerentiam et memoriam gloriosissimi Confessoris Beati Ieronymi Strydoniensis Doctoris egregii, et translatoris, interpretisque eximii sacre scripture de Ebraica in latinam et Slauonicam linguas, de qua siquidem Slauonica nostri regni Boemie idioma sumpsit exordium primordialiter et processit, debeant futuris temporibus celebrare.” Regesta diplomatica nec noc epistolaria Bohemiae et Moraviae V. Nr. 257-258. (poudarki M. Sh.)

4 Sporno naj bi bilo vprashanje, katere svete spise vkljuchiti v Sveto pismo in katere dolochiti kot neprimerne oziroma gnostichne, njihovo branje in posedovanje pa strogo prepovedati; Lovci na Sveto pismo; Iskanje resnice o Svetem pismu, oddaja televizijske hishe Viasat History.

5 Naziv »papezh« uporabljam za rimske shkofe tudi v chasu Hieronima, cheprav se je naziv »papezh« pojavil shele nekaj stoletij kasneje.

6 »Leta 382 je spremljal v Rim antiohijskega shkofa. Bil je ves oblozhen s svojimi rokopisi, kar je spodbudilo zanimanje papezha Damaza, ki ga je imenoval za svojega tajnika. Veliko sta se pogovarjala o Svetem pismu in papezh je dal pobudo za nov prevod Svetega pisma v latinshchino.« S. Hieronim, Exodus tv, Svetnik dneva 30. 9.

7 Jozhe Javorshek: Primozh Trubar; Partizanska knjiga, Ljubljana, 1986.

8 Ker je Hieronim odrashchal na posestvu izven emonskega obzidja, se navedba »vasi blizu Emone« iz angleshke Wikipedije v celoti ujema z ugotovitvami papezha Benedikta XVI., da je bil Hieronim rojen »na obmochju danashnje Ljubljane«. Obmochje danashnje Ljubljane je vechje od nekdanje rimske Emone in zato vkljuchuje tudi takratne blizhnje vasi izven mestnega obzidja. »He was born at Stridon, a village near Emona on the border of Dalmatia and Pannonia«. Jerome, Wikipedija, https://en.wikipedia.org/wiki/Jerome, zadnja sprememba 4. 9. 2018 ob 08:26. (poudarki M. Sh.)

9 Shtrukelj, dr. Anton: Papezh Benedikt XVI. »Sveti Hieronim rojen v Ljubljani«; Papezh Benedikt XVI. v svojem nemshkem nagovoru: »Er wurde 347 in Stridon, dem heutigen Leibach in Slovenien, in einer christlichen Familie geboren«. http://katoliska-cerkev.si/papez-benedikt-xvi-sveti-hieronim-rojen-v-ljubljani; Avdienca papezha Benedikta: http://w2.vatican.va/content/benedict-xvi/de/audiences/2007/documents/hf_ben-xvi_aud_20071107.html. (poudarki M. Sh.)

10 Claustra Alpium Iuliarum - med raziskovanjem in upravljanjem, Inshtitut Ivan Michler, Ljubljana, 2014.

11 Stridon, Wikipedija, zadnja sprememba 15. septembra 2018 ob 19:02.

12 She danes so se ohranila imena »shtradonov«: Mihov, Urshichev, Ilovshki, Knezov, Veliki, Jesihov, Brglezov, Rebekov in Volarjev shtradon, pa she kakshen bi se nashel.

13 Izvorni namen Slovenskega samostana je bil dolochen z ustanovnimi listinami cesarja Karla IV. in papezha Klemena VI. Leta 1636 je to njegovo poslanstvo nedopustno spremenil Ferdinand III. Habsburshki in tja pripeljal shpanske benediktince iz Montserrata. Ta sprememba je sicer kasneje reshila samostan pred pogromi Habsburzhana Jozhefa II. Naslednja nevarnost je prishla s sholskim zakonom leta 1871, ko bi morali ukiniti samostansko gimnazijo v Klatovem in samostan zapreti, vendar so se temu uspeli izogniti z vkljuchitvijo samostana v red nemshkih benediktincev iz Beurona, kamor sodijo she danes.

14 Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju; Damjan Prelovshek; ZRC-SAZU, Umetnostnozgodovinski inshtitut Franceta Steleta;

https://uifs.zrc-sazu.si/sl/publikacije/cerkev-sv-mihaela-na-ljubljanskem-barju#v.

15 Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju je Jozhe Plechnik postavil na 347 lesenih pilotih (Jozhe Kushar: Plechnikova cerkev sv. Mihaela na Barju, Zhupnijski urad Barje, 1991; http://www.zupnijabarje.si/plecnikova-cerkev-sv-mihaela.html). Pri zasnovi cerkve je Plechnik za vzor uporabil benediktinski samostan iz Beurona (ZRC-SAZU, UZI Franceta Steleta: Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju, http://foto- https://uifs.zrc-sazu.si/sl/publikacije/cerkev-sv-mihaela-na-ljubljanskem-barju#v).