Revija SRP 149/150

Maksim Sedej

 

LIKOVNA DELA / REPRODUKCIJE/

 

Na naslovnici: Shtiri zhene, 1936, olje na platnu, 100 x 80 cm (Moderna galerija, Ljubljana)

 

1. Dvojica, 1935, olje na platnu, 81 x 64,5 cm (Moderna galerija, Ljubljana)

2. Shtiri gracije (Grupa v prirodi, Kompozicija), 1936, olje na platnu, 100 x 81 cm (Moderna galerija, Ljubljana)

3. Cirkus (Pochivajochi artisti), 1938, olje, platno, 98 x 75,5 cm (Moderna galerija, Ljubljana)

4. Portret slikarjeve zhene, 1941, olje na platnu, 84,5 x 72 cm (Moderna galerija, Ljubljana)

5. Sedecha zhena v chrnini, ok. 19351937, olje na platnu, 99,5 x 78,5 cm (Moderna galerija, Ljubljana)

6. Interier (Druzhina pri mizi), 1942, olje na platnu, 73 x 91 cm (Moderna galerija, Ljubljana)

7. Interier II. (Pri mizi), 1956, olje na platnu, 73,3 x 100 cm (Moderna galerija, Ljubljana)

8. Mrtvi harlekin (Kompozicija v modrem in chrnem), 1971, olje na platnu, 130 x 170 cm (Moderna galerija, Ljubljana)

 

Fotografije: Lado Mlekuzh in Matija Pavlovec (1-3, 5, 6), Lado Mlekuzh (4, 7), Matija Pavlovec (8), Dejan Habicht (naslovnica)

 

 

 

 

  1 sl.

 

 

 

 

 2 sl.

 

 

 

 

 3 sl.

 

 

 

 

 4 sl.

 

 

 

 

  5 sl.

 

 

 

 

 6 sl.

 

 

 

 

 7 sl.

 

 

 

 

 8 sl.

 

 

 

 

 

 9 nsl.

 

 

 

 

Maksim Sedej

Rojen je bil 26. maja 1909 v Dobrachevem pri Zhireh. Zgodnja otroshka leta je prezhivel v Westfaliji. Ob zachetku prve svetovne vojne se je Sedejeva druzhina vrnila v Zhiri. Med letoma 1915 in 1923 je obiskoval osnovno sholo v Zhireh, nato do leta 1925 srednjo tehnishko sholo v Ljubljani, na kateri ga je Alojzij Repich poucheval rezbarstvo, risanje in slikanje pa France Kralj. Leta 1928 se je vpisal na umetnishko akademijo v Zagrebu. Po diplomi leta 1932 se je naselil v Ljubljani in se porochil z Ano, rojeno Champa (19141985). V letih 1935 in 1936 je shtudijsko potoval v Italijo. Leta 1936 je skupaj z Zdenkom Kalinom in Nikolajem Pirnatom ustanovil klub Neodvisnih. Leta 1949 je bil imenovan za profesorja na Sholi za umetno obrt v Ljubljani in naslednje leto za docenta za slikarstvo na Akademiji upodabljajochih umetnosti. Leta 1953 je prejel Levstikovo nagrado za ilustracije v knjigi Tisoch in ena noch, leta 1954 za ilustracije v knjigi Bogomirja Magajne Racko in Lija in leta 1956 za ilustracije v knjigi Vitomila Zupana Potovanje v tisochera mesta in istrski pripovedki Pastirchek. Leta 1963 je postal izredni profesor in leta 1965 redni profesor za slikarstvo na Akademiji upodabljajochih umetnosti. Moderna galerija je leta 1966 priredila retrospektivno razstavo Sedejevih del, za katera je naslednje leto prejel Preshernovo nagrado. Leta 1973 se je upokojil. Umrl je 13. maja 1974 v Ljubljani.