Revija SRP 149/150

Ivo Antich

 

MAKEDONSKO VPRASHANJE

(med Bogomilom in Bogomilo – tudi Preshernovo)

 

V Reviji Srp 67-68 / 2005 je bil objavljen tekst pisca teh vrstic »Bogomilska kolona« makedonske identitete; to je bil zapis ob knjigi Najmladiot od bogomilskata kolona (podnaslov: Portret na borecot Razme Maleski; avtor Boro Kitanovski, izdala zalozhba Studentski zbor, Skopje 1985), ki je biografija legendarnega makedonskega partizana (1927-1967). Danes je tako za Evropo kot za Slovenijo po svoje spet aktualno »makedonsko vprashanje«: pri prvi gre za neokolonialistichno paternalistichno poigravanje z vsiljenim preimenovanjem (odlozhen nagradni sprejem v EU), pri drugi za dolochene vzporednice v polozhaju stoletja ogrozhene mikroetnije (Slovenija bi se v drzhavotvornem smislu lahko imenovala Karantanija, saj se sedanji etnonim krizha tako s pojmom »Slovani« kot s Slovaki; za slovensko »Karantanijo« bi seveda Avstrija takoj uvedla blokado po zgledu Grchije zoper Makedonijo). V naslovu omenjene knjige je asociirana navezava makedonskega partizanstva na endemichno tradicijo bogomilstva; izhodishche zadevne partizanske kolone je bila sicer vas Bogomila. Nadalje se, ne brez zveze s prevodom chlanka Kocha Racina o bogomilih v prichujochem zvezku Srpa, ponujata she vprashanji iz zapisa o knjigi, kot sta razvidni iz spodaj citiranega sklepnega odlomka: vprashanje o »simptomu« sozvochja med bogomili, makedonsko vasjo Bogomila in Preshernovo Bogomilo ter vprashanje o mozhnostih prezhivetja, ki jih totalitarne diktature v dolochenih primerih dajejo podrejenim (slednje vprashanje se tukaj nachelno zastavlja zunaj ideoloshkih interesov, zgolj z vidika eksistencialne faktografije).

 

***

(cit.)

Makedonija je dezhela globoko na juzhnem robu exYU prostora, zrcalna kontrapozicija Slovenije v Alpah. Obe sta dezheli dveh jezer (Ohridsko, Prespansko – Bohinjsko, Blejsko). Samuil je imel prestolnico v Prespi in v Ohridu; po Preshernu so tudi zachetki slovenske zgodovine ob Bohinjskem jezeru. Obojestranski simbolichni simptom: ime BOGOMILA – pri Slovencih junakinja Preshernovega epa, v Makedoniji je to ime vasi 15 km JZ od Velesa [v izvirnem zapisu je vas, v kateri so pred 1. sv. v. zhiveli Srbi, napachno locirana na mejo z Grchijo – op. avt.]. Bogomila v Preshernovi pesnitvi pomeni vzorno katolichanko, Chrtomir pa je poganski »heretik« (je Presheren pri izbiri imena svoje junakinje uposhteval njeno »bogomilsko« asociativnost?). V makedonskem kontekstu osebno ime ali toponim Bogomila bolj neposredno asociira tradicijo bogomilstva, ki naj bi izviralo prav iz Makedonije (in Bolgarije). Ta heretichna tradicija je dobila svoje »konchno dopolnilo« v narodnoosvobodilnem boju pod vodstvom komunistov kot svojevrstnih novodobnih heretikov (spochetka je bil sekretar makedonske partije velikobolgarsko usmerjen in je zaviral jugoslovansko usmeritev). Ravno Makedonija je znachilen primer za vprashanje, kako to, da je nachelno internacionalistichni komunizem organiziral dolochena narodna gibanja, ki so bila uspeshna v boju za osamosvajanje (nekateri menijo, da so rdeche partije vodile osvobodilne vojne z zlochinskimi nameni in sredstvi, brez ozira na zhrtve, njihova gverila je brezvestno izzivala okupatorje in potem, ko je ta izvajal mashchevanja, so se poskrili; vse to je res, toda klech je v vprashanju: che se nihche ne bi uprl, upora pach ne bi bilo, vsakdo bi si lahko prisvajal, kar bi se mu ravno zazdelo ...).

Dejstvo je, da so nekateri narodi prav skozi komunizem dosegli dolocheno drzhavno avtonomijo in identiteto, cheprav nato zasencheno z muchnimi problemi rdechega totalitarizma (nekateri drugi pa so s pomochjo ali v okrilju nacistichnega totalitarizma prishli do drzhavne, chetudi kratkotrajne oblike; prim. Slovashka, Hrvashka, od nacizma so se nadejali reshitve svojih problemov tudi Boshnjaki, kosovski Albanci, Flamci, celo Ukrajinci ...). Kakorkoli, dejstvo je, da so tudi vsa taka samozhrtvovanja, kot ga izprichuje Razme Maleski, ne glede na ideologijo, neizbrisno vzidana v praktichne in idejne temelje dolochene kolektivne identitete. To naposled tudi pomeni, da radikalno uposhtevanje dejstev pove, da ne prva ne druga Jugoslavija ni nastala »nakljuchno« ali »poljubno«, temvech po neizprosni logiki v razmerju mochi v dolochenem prostoru in v dolochenem chasu. To je spoznanje, ki prichujochi, na prvi pogled zastareli, malo vredni realsocialistichni broshuri daje razsezhnost svojevrstnega simbola, vkljuchno s simboliko bogomilstva. To se je zachelo v Makedoniji, ki je bila tedaj pod bolgarskim cesarjem Petrom (druga pol. X. stol.); konec tega stoletja je v znamenju makedonskega cesarja Samuila (vladal 976 – 1014), ki sicer ni izprichan kot bogomil, vendar je bila njegova vloga upornishka zoper vse tedanje zavojevalce Makedonije, torej je bila praktichno vzporednica bogomilstva (ime po »popu Bogomilu«, bogomilstvo je kot ideologija usmerjeno proti Bizantincem, proti Bolgarom, proti plemstvu in uradni cerkvi zaradi njene pokvarjenosti; v severni Italiji so nekatere heretike imenovali Sclavini ali Makedonci ...). »Bogomilska kolona« Makedoncev je dolga celo tisochletje, od X. do XX. stoletja, od Samuila do »malih herojev«, kot je bil Razme Maleski, s strashno simboliko prispodobe: bizantinski cesar Vasilij je oslepil 14.000 Samuilovih vojakov, od tega je Samuila zadela kap, po dveh dneh je umrl. Je potemtakem makedonski narod, formalno »na novo rojen« v komunizmu, »komunistichen narod«, se pravi bolj komunistichen kot kakshen drug? Je makedonska »slepa kolona« v komunizmu spregledala?