Revija SRP 149/150

Andrej Lutman

 

MESIM MISLI

 

Chas ne chaka

 

Chasovni zemljevidi,

jesenska vrata, vrata v poletje,

stebra, glavonositeljichine kleshche;

kavelj, kleshchi, strtje odprtega.

Skrivljen chas v vibi, v prezhi.

 

 

 

Misel

 

I.

Izgovor shtevila chara zapis.

II.

Izkushnje s sklepanjem povzroche

uchinek.

III.

Izrazhena misel: izgovor, shtevilo,

chara, zapis.

 

 

 

Nisem,

 

nisem mesni zavitek,

nisem mati, oche;

shtejem od shestega do

osemnajstega leta,

ko preneham shteti,

ko preneha maloletnost;

nisem ujec, nisem teta;

mesim misli: nisem vech.

 

 

 

Trpkost zamenja duhovnost

 

Ko le she truplo pricha o

lastni izvzetosti iz

postopka dokazovanja krivde,

tedaj napetost v predelu dimelj

nasilje stori in vzburi struno

na glasbilu.

Sozven zavlada prostoru in

povrshini na shtevilchnici

z merami za chas v zastoju.

Enostrunska lutnja z brenchanjem

ohlapne zhice pomirja odhajajoche

postave, prostor ostane sam

v sebi zadosten? se v hlinjen

navpik zasprashuje rokodelka

in doume, da je zhe spet chas

za vse kaj drugega.

 

 

 

Shirezh

 

Zdravilec z vseh strani

ravna prstenost in telesni prav

v predelih, v katerih zhalobnost

odpoveduje na vse krajshe

roke.

Gibkost, edina omembe vredna

chustvena osnova za storitve,

presegajoche sochasno odpovedovanje

nadaljevankam, gibkost dosega

svoj: nikoli vech.

Poteze na njegovi dlani imajo

znake plenilske prezhe, ko

dlanchi, ko rokohitrsko krajsha

chas k otrplosti.

Zabrishe prepoznavnost s postopkom

prevzemanja gibov ven iz zaslona.

Nasilno, napadalno, izzivaje se

spravi nad telesne prihranke v

obliki zavitkov s krvjo priborjenih.

Dokazi v obliki tresochih se

strojchkov ga ne odvrnejo,

ga ne preprichajo v vsaj delni

odpis nagona po she.

 

 

 

Tropotec

 

Na tripotju ena smer stoji,

par njih pa se razcepi.

 

 

 

Ustrahovanje s shkiljenjem

 

Vzpostavi povezavo z

zdruzhbo, sluzhecho

obnovi urejenosti in

skrbnosti pa

hkratnemu osvobajanju od

tega,

dolochi tudi prehod oziroma

most

med bregoma, na katerih sta

bivalishchi.

Par, nahajajoch se na drugi strani

pretakajoche se vode, je

pravzaprav zrcalni vodni odsev

nasprotnega

para bivalishch, in

most

ju povezuje zgolj prek

odseva, prek

slike, ki jo

vodni tok obchasno ponese

s sabo, valujocho, dolochajocho

mejo paroma bivalishch.

Valujochnost, lastnost vseh

slik hishnih prochelij, zavaja in

hkrati dolocha vsebino pogleda.