Revija SRP 147/148

Tom Veber

 

KVADRATURA ZHALOSTI 

 

RAZPOKE

 

Vse zhivljenje
umiramo
po delchkih
sekundah
kosti pokljajo
srca se lomijo
konglomerat vsega
kar nismo
pa bi lahko bili
postaja chedalje
tezhji

 

smo prevelike pichke
da bi vzeli
nozh
in zarezali 
v notranjost.

 

 

 

OKROGLO VESELJE

 

Ljubezen
pishi z veliko
dvome 
z malo
obchutke sreche
razlij v slike
in jih uokviri
za chase
ko jih vsakdan
prekrije
s prahom.

 

 

 

REZILA

 

In ti delash svoj Art
in si neizprosen
jebesh male pichkice
ne sprashujesh se 
o prihodnosti
vse je zdaj
in jutri ne obstaja
v trenutku
ko bi lahko bil vsakdo
ostajash
ti.

 

 

***

Celjenje otroshkih ran
zahteva veliko potrpljenja
zelenega chaja 
vechernih pogovorov
in tvojih rok
premazanih
s kokosovim maslom.

 

 

***

 

Ko si majhen

tekash da bi dohitel odrasli korak

ko odrastesh

tekash da bi prehitel svoje vrstnike

ko si star

tekash da bi ubezhal lastni minljivosti.

 

 

*** 

Dozhiveli smo veliko 
pa se she zmeraj smejimo 
kot da bi komaj vcheraj 
privekali na svet 
in vchasih se zdi kruto 
to zhivljenje 
in boli 
a zdaj smo spet skupaj 
tukaj
in je svetlo.

 

 

 

***

 

vsaka odlochitev

je lochitev

boli.*

takshna je bila najina

nujna

a

bolecha.

Vchasih

ko se mi zahoche

dvojine

te she zmeraj ishchem

v mislih

smeteh

spodnjicah

in razmishljam

ali sva bila

midva

napaka

ali nama je le potekel

rok trajanja.

___

*citat po Borisu A. Novaku

 

 

 

KVADRATURA ZHALOSTI

 

Prezhiveti
vsaj do septembra
ali novega leta
ko pada sneg
in je vse
mehko in tiho
tirnice
ne pushchajo
sledi
solze nimajo
kalorij
le pusti da techejo
sneg 
ne obtozhuje
ne postavlja vprashanj
sneg
samo
pada.

 

 

 

PREMIKI

 

Popolnega unichenja

ne moresh ustaviti

s silo

ali z nachrtovanim napadom

ampak z veliko mero

tishine

ko se zavesh

sprva ni enostavno

in te lahko pretrese

vsa ta praznina

ki jo je treba

z nechim

zapolniti

zakrpati

s shivi

ki bodo vzdrzhali

in tako dihash

v praznino

njeni robovi

se pochasi zachnejo

rositi

upogibati

v nekaj

poznanega

okroglega

jutri

ni vech tako

negotov

ko

si

cel.

 

 

***

 

Tvoja chustva
so prostori
brez imen ali oblik
znachaja ali vonja
vse barve
so te zapustile
ostajata samo she
chrna in bela
nichesar zares vech ni
samo she megla
polzecha
v trohnech spomin
obljubljenega 
jutra.

 

 

***

 

Toliko rib in ptic
je poletelo 
skozi ta okna,
toliko imen in poletij 
je zapustilo
te prostore,
vstopish 
in sem 
srechen.

 

Spokojnost
pochasi prekrije 
stene zavrachanja,
pogledi
izperejo v stene
zazhrto zgodovino,
jutri
zdaj ni vech
tako negotov,
na vrtu
vzbrstijo
tulipani.