Revija SRP 147/148

Ivo Antich

 

NEKAJ

(lingvohajka na vse-nich)

 

*

Nekaj nasproti

vsega in nicha stoji,

oboje v njem zhdi.

 

*

Nekaj vse in nich

v svojem obsegu drzhi

kot v stisku pesti.

 

*

Nekaj kot ne-kaj

skozi vse in nich gori,

v ognju, ki ga ni.

 

*

Nekaj zdruzhuje

v sebi dvochlenski vse-nich,

vsenichju tuje.

 

*

Nekaj vse in nich

v objemu nicha vrti,

kot da vsega ni.

 

*

Nekaj kot obseg

je neskonchno obzorje,

vsenichja morje.

 

*

Nekaj je obris,

zarisan vase kot nich

skozi vsega vtis.

 

*

Nekaj je slep vid,

ki vsenichje vzdrzhuje

kot prividen zid.

 

*

Nekaj obstaja

kot vsenichja brezbrezhna,

prhka ograja.

 

*

Nekaj je strogo

zakovano v nalogo

z vsenichja vlogo.

 

*

Nekaj iz vsega

in nicha sestavljeno,

v sebi spravljeno.

 

*

Nekaj do vsega

in nicha ravnotezhno

kot nedosezhno.

 

*

Nekaj v trikotu

z nichem vsega, z vsem nicha

na krozhnem potu.

 

*

Nekaj v preseku

z bichem med vsem in nichem

v gluhem odjeku.

 

*

Nekaj je vsota

kot vsenichja praznota,

prazna polnota.

 

*

Nekaj je ne-kaj,

vase postavljen vprashaj,

med vse-nich kot kaj.

 

*

Nekaj kot zakaj

je zavito kot vprashaj

v vsenichja sijaj.

 

*

Nekaj kot klicaj

je vsekano kot sijaj

v vsenichja vprashaj.

 

*

Nekaj na stezhaj

odpira vrata brez vrat

vsenichju za vrat.

 

*

Nekaj je konec

kot vsenichja chasokraj,

ki zachne kje-k(d)aj.

 

 

 

(iz rkp. zbirke haiku izrekov Vsenichje cf. T/k/alec, SRP 109-110 / 2012;

Kljuchi nakljuchij, SRP 145-146 / 2019; op. avt.)