Revija SRP 147/148

Ivo Antich

Dokumenti

 

LEKTORSKA BELEZHKA

 

Pojasnilo:

Avstro-Ogrska /  avstro-ogrski – ta oblika je uveljavljena z novejshimi pravopisi, ustreza formalni uradni dvodelnosti te drzhave, tudi v drugih jezikih: nem. Österreich-Ungarn / österreichisch ungarisch; angl. Austria-Hungary; fran. Autriche-Hongrie; ital. Austria-Ungheria / austro-ungarico; itd. (nekoch se je v slov. pisalo tudi Avstroogrska, avstroogrski / Avstro-ogrska).

 

Prazen in utrujen, neodlochno stoji sredi hotelske sobe.

Priklenjeni na tezhke verige, skushajo ubiti chas,

 

Tu gre za sintakso: tovrstni pristavki se praviloma lochujejo z vejico. Bolj razvidno je to, ko jedro stavka stoji na zachetku:

 

Neodlochno stoji sredi hotelske sobe, prazen in utrujen.

Skushajo ubiti chas, priklenjeni na …

 

sluzhiti  :  rabiti

Pravopis namesto »sluzhiti« svetuje »rabiti«, kadar gre za predmete in abstrakta, ker naj bi bilo sluzhenje le chloveshka zadeva.  

 

Komentar:

Osnovna naloga lektorstva je vzdrzhevanje jezikovnega standarda po aktualnih pravopisnih normativih. To je deloma precej rutinsko opravilo, pri katerem se v glavnem ni mogoche ozirati na poglede posameznikov, zato so razhajanja, nesporazumi in tudi spori bolj ali manj obichajni. Natanchni avtorji so razumljivo obchutljivi.

Eno je slovnica s svojimi pravili, drugo je zhivi jezik in njegova vsakdanja raba, kjer je marsikaj relativizirano. Tako npr. ima tudi oblika Avstroogrska svoj smisel, ker je bila ta drzhava sicer formalno dvodelna, vendar se je (kakor povsod v konkretumu) dobro vedelo, kje je jedro in kdo je pravi gospodar.

Vejica za omenjenimi pristavki v nekaterih primerih deluje okorno, zato si slovnicharji niso enotni glede njene obveznosti. Tudi razmerje sluzhiti : rabiti  v sploshni rabi ni izkljuchevalno. Spori glede tujk, razlichnih starih/novih besed in vsakrshnih naglasov pa so sploshno znani po svojih epskih razsezhnostih.

 

(Namen prichujoche belezhke, objavljene na urednishko pobudo, je seveda zgolj informativen.)