Revija SRP 147/148

Ivo Antich

 

MILKA

(horror dvogovor)

 

– Vidim, da glodash chokolado – shvicarsko Milko … Dober tek!

– Ploshcha chokolade: koprolit. Obchasno sem pach koprofag …

– Le obchasno?

– Kadar me obishche mala teta Milka iz Kopra, mi prinese chokolado Milka in se poshali: »Malo Milke od male Milke« … Je namrech moja tako imenovana mala ali mrzla teta, ochetova sestrichna, pa tudi po postavi je majhna.

– Koprofag iz grshchine: kopros (drek), fagein (zhreti), torej drekozher. Govnach je hroshch govnobrbec, drekobrbec … Kakshno zvezo pa ima koprofagija s chokolado?

– Asociativno, predvsem po barvnem vtisu … Pa etimoloshko: kakao, kakav, glavna osnova chokolade, kot beseda spominja na grshko kakós, slovensko kak(ec), baskovsko kaka, imenu Milka pa je blizu baskovska beseda milaka s pomenom »vech tisoch«. Govnach ali bolj starinsko govnár lahko pomeni tudi zoprn chlovek, zoprnezh. V balkanskem bratstvu góvnar pomeni chistilec stranishch. V Indiji so chistilci latrin, skupaj s pometachi ulic, najnizhja kasta, tako imenovani »daliti« ali zlomljeni, izgnani, »nedotakljivi«, parijci … Je pa govnach tudi egipchanski sveti hroshch skarabej … Koprofagi so tudi nekateri dushevni bolniki.

– Arhetipski simptom?

– In koprolitski sindrom. Barva dreka v vijolichastem ovitku.

– Je potemtakem Milka sladek drek?

– Simbolichno … Na teh chokoladah je podoba krave, to je torej ime predstavnice goveda, kopitarjev. Tudi dragocena dishava moshus izvira iz riti jelena pizhmarja.

– Kot v izreku »iz blata zraste rozha zlata«, ali ne?

– Podobno optimistichna prispodoba: sladkost iz pushchobe. Sacchara je po latinsko sladkor, sahara je po arabsko pushchave (edn. sahra). Od brezupa do sladkega strupa. Od kakca do keksa. Od negacije do iluminacije. »Ilum« je balkanski turcizem, turshko »ilim« iz arabsko »ilm« (veda, znanost, znanje).

– Koprologija: veda o blatu?

– »Il« ali »ilo« je praslovanska beseda za glino, blato. V turshkem jeziku »il« pomeni ozemlje, dezhela, domovina. Praslovani so bili »ilarji« ali »Iliri«, mochvirniki, barjanci. Ilys – grshko: blato, glina. Ilia – latinsko: chrevesje. Ilia je tudi Trojanka, Ilion pa Troja. Trojan(c)i so verjetno nekoch imeli triglavo bozhanstvo, nasploh znano pri Slovanih … Etimologija je pach veda, ki velja za najbolj poetichno vejo jezikoslovja, zato si vchasih privoshchi tudi kakshno poetichno licenco.

– Kako to, da so Shvicarji chokoladi dali slovansko ime?

– Obstajata dve razlagi. Prva je po zdruzhenih zachetnih zlogih glavnih sestavin v nemshchini: Milch – Kakao. Druga pa: shvicarski slashchichar Suchard, ki je leta 1901 zachel proizvajati mlechno chokolado, naj bi kot ljubitelj Wagnerjeve glasbe posebej obchudoval tedaj svetovno slavno operno pevko Milko Trnina, ki je bila Hrvatica.

– Ali ni Milka tudi slovensko ime?

– Ne ravno tipichno. Praviloma naj bi bilo slovensko Milena, Milka hrvashko, Milica srbsko.

– So ta imena kaj v zvezi z angleshko besedo milk in s slovanskimi inachicami za mleko (moloko, malako, mleczko, mljako, mlijeko itd.)?

– Pri tem je »klima« vsekakor slovanska. Brez klime ni ne poletja ne zime. Klimatizacija je tudi v zvezi s (stranishchno) koprofilijo. V molku skritosti se dogaja »molka«, juzhnokorejski voajerizem, minikamerno snemanje zhensk zlasti po stranishchih, pa tudi po slachilnicah, hotelskih sobah …

– Amerishki indie pop band Miniature Tigers ima pesem »Japanese Woman Living in My Closet«. Asociativno s korejsko »molko«, mar ne?

– Vsaj deloma, bolj »poetichno« (wc-poetry) … In v zvezi z amerishkimi literarnimi citati se tukaj ponuja she Hemingwayev izrek: »The first draft of anything is shit«.

– Sodobna shvedska pisateljica za otroke Pernilla Stalfelt je napisala »Knjigo o kakcu« (shvedsko: Bajsboken), po kateri imamo gledalishko priredbo z naslovom »Kakcheve dogodivshchine«. Igra »Kekcheve dogodivshchine« pa je seveda priredba po Vandotovem Kekcu. Kako je pri teh asociacijah z vzgojo in bontonom?

– Cheprav niso vchasih nich manj (ga) srali, je bilo nacheloma nedostojno o tem govoriti brez dolochenih zadrzhkov. Danes pa naj bi vladal trend tako imenovane sproshchenosti, odprtosti »brez tabujev«. Do vsakrshnih oblik drugachnosti se kar vsiljuje toleranca, tudi prek mainstream medijev, le kdor ni sproshchen, je takoj oznachen, sumljiv, asocialen, manjvreden, izlochen, povozhen, skratka – sploshchen. Slovenci in Americhani zamerijo sproshchenost le svojemu predsedniku. V madzharshchini »kekec« pomeni nevolja, jeza, torej nasprotno Kekcu kot uteleshenju dobre volje. Balkanski slang turcizem »kekez« (gay) je pa lahko tudi ne ravno dobrovoljen priimek.

– Pa smo spet pri Balkanu, ali ne?

– Nich brez Balkana: pod vsakim kamnom balkanska mana. Postjugo trend je »chim dlje od Balkana«, toda ne le Kekec, ampak tako rekoch vsak slovenski narodni junak ima vsaj kakshen hrvashki »spot«: kralj Matjazh kot ogrsko-hrvashki kralj, Peter Klepec je doma na obeh straneh Kolpe, priimek Krpan je redek na Slovenskem, bolj pogost je na Hrvashkem (Krpani – bunjevsko pleme v Liki). She Gubec in Tito bi shla zraven.

– Nedvomno pa shvicarska Milka vsaj Slovanom poleg chokolade vzbuja tudi pojem miline, kajne?

– Seveda, vsaj v glavnem. Najde pa se tudi kakshna izjema. Na primer, poznal sem dva mozhakarja, bila sta si soseda, eden je imel psa, tochneje psico, nekakshno meshanko, ki je rada stikala za iztrebki, zato se je drugemu sosedu gnusila; poleg tega ga je ob vsakem srechanju oblajala, che pa je bila sama v stanovanju, je divje zavijala in bevskala, vchasih tudi vso noch. Ko je sosed izgubil potrpljenje, je skushal, ne ravno najbolj prijazno, nekaj omeniti lastniku psice, ta pa ga je boksnil v glavo s posledico: zlom cheljusti in pretres mozhganov.

– Kakshno zvezo pa ima to z najino témo?

– Lastnik se je pisal Milko Kekec, svoji ljubljenki pa je dal ime – Milka.