Revija SRP 145/146

Janez J. Shvajncer

 

PONAREJANJE ZGODOVINE

 

Papir prenese vse, toda s chlankom Nemochni cholnichek na valovih neusmiljene usode v Sobotni prilogi Dela 15. decembra 2018 je nash osrednji dnevnik pri ponarejanju slovenske zgodovine odshel tako dalech, da she dalje skoraj ne more. Cheprav je res, da nas tovrstni »dosezhki« spreminjanja slovenske zgodovine vedno znova presenetijo in se navajanje zgodovinskih nesmislov le stopnjuje, pa naj gre za 2. svetovno vojno ali starejsho zgodovino. Kar sta se malo unesla dr. Peter Shtih in dr. Bozhidar Jezernik, ki sta verjetno ugotovila, da sta se dovolj osmeshila s trditvami, da Slovencev pred letom 1848 sploh ni bilo, se je zachel oglashati Peter Turk. To je doktor arheologije, velik strokovnjak na podrochju preuchevanja zhelezne dobe na Slovenskem, toda kar zdaj pochne okrog sodobne zgodovine Slovencev, je zavajanje bralcev.

Zavajanje zato, ker sam ochitno dobro ve, na chem temeljijo njegove trditve, toda che bi napisal po resnici, ne bi mogel priti do sklepov, ki jih ponuja. Trdi namrech, da sta si narodni tragediji Slovencev na Koroshkem in Nemcev na slovenskem Shtajerskem podobni, in to naj bi bila zgodovinska dejstva, ki si jih Slovenci »tezhko priznamo«. Kot dokaz uporabi »nemshko govorecho vechino« pred 1. svetovno vojno v Mariboru, na Ptuju in v Kochevju.

Zelo prebrisano!

Ker ochitno dobro ve, kakshna je bila zgodovinska resnichnost, ne pishe o nemshki vechini, torej da je bilo Nemcev vech kot Slovencev, pach pa da je bilo vech nemshko govorechih. Ker je nemshka avstro-ogrska oblast vedela, kakshni bi bili popisi prebivalstva, che bi ljudi shtela po narodni pripadnosti, se je temu izognila. Da je dosegla zazhelene rezultate, je prebivalce preshtevala po jeziku, ki ga uporabljajo. Samo zato je v Mariboru pri popisu dosegla nemshko vechino. Tako so lahko za Nemce shteli vse Slovence, ki so bili v sluzhbah pri nemshkih gospodarjih in so zaradi njih morali uporabljati nemshchino, pa naj so bili to delavci ali drzhavni in civilni uradniki. Vechina teh »Nemcev« je obvladala samo nekaj osnov nemshkega jezika za vsakdanjo rabo. Da so bili Slovenci, povedo uradno shtevilke, da je bila pri ljudskem shtetju leta 1910 vechina Mariborchanov rojenih v mariborskem slovenskem zaledju. Zato so se ti Mariborchani leta 1918 brez tezhav vrnili k slovenstvu.

Primerjava polozhaja domachih ljudi in njihove narodne pripadnosti na Koroshkem in slovenskem Shtajerskem pa je konstrukt, ki se je res lahko rodil samo pri kakem arheologu, ki ima tezhave s sodobno zgodovino. V teh okvirih bi bilo prevech nashtevati vse ponemchevalne metode in pritiske v obeh dezhelah, pri katerih pa so bili v obeh primerih zhrtve Slovenci in ne Nemci. O tem so zhe dovolj napisali in z dejstvi utemeljili resni zgodovinarji, le prebrati je treba. Nemce so v Mariboru – poleg vseh politichnih in gospodarskih pritiskov na domache prebivalstvo vse od 9. stoletja dalje – ustvarjali celo tako, da so k nam selili otroke iz dunajskih sirotishnic. Ti in njim podobni so bili leta 1918 gotovo zhrtve, toda zhrtve nemshke politike, ki jih je zlorabila. Enako je bilo z mariborskimi in drugimi shtajerskimi Nemci leta 1945. Kochevarje omenjati kot zhrtve slovenstva pa je zhe pokvarjenost. Kochevsko domovino so zapustili prostovoljno po nalogu svojega voditelja Adolfa Hitlerja.

Za konec pa she chuden obchutek. Komaj je shel predsednik slovenske vlade na Dunaj poslushat lekcijo predsednika avstrijske vlade o nemshki manjshini na Slovenskem, zhe se v Delu pojavi chlanek o nemshtvu slovenskih mest. Samo nakljuchje – ali usklajenost in potrditev, da nashi oblastniki tudi Maribor prepushchajo Avstriji, kot so zhe Lendavo Madzharski in shiroko odprli vrata Italiji na Primorskem.

To lahko sicer zavijajo v celofan politichnega leporechja o Evropi, odprtih mejah in prijateljskih odnosih s sosednjimi drzhavami, toda Ustava (4. chlen) pravi drugache. Tudi druge evropske drzhave so v Evropski uniji in imajo prijateljske odnose, toda nobena drugi ne prepushcha svojega ozemlja. Tudi pri tem je Slovenija izjema, kot pri marsichem drugem, chas pa bo pokazal, ali so nashi tako imenovani drzhavni voditelji pri svojih inovacijah bolj pametni ali le bolj neumni od drugih (da she kake tretje mozhnosti raje niti ne omenimo).

 

15. decembra 2018