Revija SRP 145/146

Davorin Zhunkovich

 

K ZGODOVINI POJMA »SOKOL« V LITERARNO-HISTORICHNEM OZIRU

K stoletnici Tyrshevega rojstva

 

(V naslednjem prinashamo prav zanimivo slovstveno-zgodovinsko razpravo izpod peresa nashega sotrudnika, ki je priznan knjizhevnik in vojashki zgodovinar, chigar temeljita jezikovna raziskavanja o Slovanih so v kulturnem svetu vzbudila veliko pozornost in so dragocen pripomochek za vse, ki se poglabljajo v resen shtudij staroslovanske kulture. Autor, ki je nash stalen sotrudnik, je she danes stalen sodelavec cheshkih listov in »Ratnega lista« v Beogradu ter dela tochasno na razlagi svetopisemskih Vojnih pohodov iz vojashkega stalishcha. Za nash list nam je obljubil kritichen zhivljenjepis svetega Jeronima, ki je nash rojak iz Strigove. Naslednja razmotrivanja, ki bodo objavljena v treh nadaljevanjih, naj cenj. chitatelji ne vzamejo kot kak tendenchen spis, ampak kot resno literarno historichno razpravo. Urednishtvo.)

(op. ured. Narodne sloge)

 

 

Kakor znano, so se pri nas z zakonom od 6. decembra 1929 vse obstojeche telovadne organizacije, ki so do takrat temeljile deloma na strankarsko politichni, deloma na verski podlagi – razpustile in nadomestile z novo drzhavno organizacijo, zvano Sokol Kraljevine Jugoslavije (skrajshano: SKJ).

Ta sicer sama na sebi zgodovinska odlochitev je skraja v prizadetih krogih izzvala deloma neprikrito nevoljo, deloma neko bojazljivo skrito animoznost, ker so ob tej zgodovinski potezi merodajni chinitelji namerno opustili ali pa podzavestno prezrli potrebo, da shiroki javnosti podajo jezikovno in kulturnozgodovinsko razlago bistva pojna »sokol«; ako bi se to storilo, bi bila vsaka antagonistichna razlaga tega sedaj oficijelnega naziva zhe v kali onemogochema in bi se postopni mirni prehod v novoustvarjeno situacijo dosegel kot sam po sebi razumljiv pojav chisto avtomatichno brez razburjanja prizadetih. Toda v kritiko tako nastalih razmer se spushchati, ni namen predstojeche literarno-zgodovinske razprave.

Dejstvo, da se je taka razlaga, ki bi sluzhila v pomirjenje razburjenih duhov opustila, se pach mora pripisovati okolnosti, da ni bilo v krogu odlochujochih nobenega chloveka, ki bi bil orijentiran o tem, da je pojem »sokol« jezikovno genetichno homonim tj. beseda z dvojnim, temeljno si nasprotujochim pomenom, kar ima lahko za posledico, da nezadostno orientirani razlago dvojnega pomena podzavestno zamenja, kar se v nashem sluchaju tudi faktichno dogaja. – Nesmrtna zgodovina nam nesporno navaja ponovne vzglede takih kurioznih zamenjav, ki so se vzhivele in se ne dajo vech iztrebiti, kakor napr. v nashem sluchaju, ko ni nikdo resno in pravochasno opozoril kritichne javnosti na take nesmiselnosti.

Vsega tega pa pri nas ni bilo treba. Mi vemo vse to zhe iz nashih najstarejshih in najnovejshih slovarjev in drugih slovstvenih prirochnikov in celo najnovejshi Brockhausov leksikon povdarja dvojni smisel in pomen besede »sokol« jasno »Sokol – Held und Falke« (t.j. Sokol pomeni – Junak in – sokol – ptica). Jaz sam sem zhe v svoji knjigi (»Die Slawen, ein Urvolk Europas, 6. izdaja, stran 137) javno opozoril znanstveni svet, da hodi po napachni poti, nakar sem dobil »zadostilno« mnenje merodajnih, da se ta slovstvena napaka ne da vech popraviti, chetudi bi se v predmetnem sluchaju to lahko z eno potezo peresa zgodilo. – Prezrlo se je namrech popolnoma, da Slovani zhe od pamtiveka, ki se ne da z letnico oznachiti sploshno pojmujejo pod izrazom »sokol« (srb. »soko«) mladega, mochnega, stasitega, za vojashko sluzhbo zrelega mozha, v ljubavnih odnosih pa – ljubchka. Dokazov tej trditvi je nebroj v bogati slovarski literaturi vseh vekov, vzlasti v ruskih in jugoslovanskih (sc. srbskih) narodnih pesmih. Pod enim in istim izrazom je »sokol« zamishljen kot bojevnik oz. junak in je morfologichno tudi zelo verjetno, da oba homonima, katerih drugi meri na ptico – sokola nista najbrzhe imela prvotno istega debla; kajti zdi se, da gre v nashem predmetnem primeru za pojem »sok« (succus, Saft) kot besedotvorno deblo.

 

 

­­­­­­­­­­­­­­________________

Gornji chlanek je izshel na prvi strani lista Narodna sloga (Neodvisen tednik), Ptuj, dne 14. maja 1932, s konchno napovedjo: (Se nadaljuje prihodnjich.). List je izhajal le pol leta, zadnjikrat s tem datumom. Zato je Zhunkovichev chlanek kot objava nedokonchan, vendar je kljub temu po svoje dovolj zanimiv tako glede vsebine kot odnosa do avtorja v uvodni opombi urednishtva (odg. ur. Roman Bende), sposhtljivi do pisca, chigar knjige so bile ob izidu bestsellerji (v vech izdajah) med shirsho publiko, v strokovnih krogih pa prezirane in desetletja nachrtno »pozabljene«. Oster nasprotnik »lazhne uchenosti Zhunkovicha« (cit. Razni zapisi, LZ, 1912) je bil dr. Jozha Glonar. Objektivno naklonjeno je o Zhunkovichu pisal dr. France Stele v DiS, 1921, sht. 1-3.

(Op. ur. I. A.)