Revija SRP 145/146

Andrej Lutman

 

SHTIRI PRIPOVEDNICE

 

VAROVANEC Z OCHITKI

V zavoju k vrechi poovinkari, da lahko vanjo vrzhe zavitek. V zavitku ima seznam dvigov k nebu, s katerimi opravlja, vzpostavlja stike s plastmi svojih raziskav. S seznamom se je seznanil. Od tedaj ni za prichakovati pochveka. Ne zmore pochakati izoblikovane misli, ki bi ga prichvrstila v smisel, ko je tako resen. Prichvrstitev plasti pogojuje z dnom strahu. Opravlja vse.

Zasedi se na pochivalishchu pod mestnim drevjem ob rechici, ki ima ime po pridobljenih obkrozhanjih mimohodechih postav. Ob vstajanjih pograbi listje, predse osredinjen, ko se odlochi, da opusti opravilo. Pa chetudi bi mimo prishel celoten mestni vrvezh gneche, svoje odlochitve ne bi spremenil. Zavzet prostor, razshirjene povrshine, vzbrstele pike v daljavi, v daljni prihodnosti, kjer in ko je bila vrnitev domov, saj ga je bilo mesto zavrnilo z zevom v mestece.

Kraj zadnjega dejanja je bil obisk osebnosti v nastajanju, osebnosti, s katero je prejel dopovedilo, da naj ga vzame za napotilo k veshchini, ki je izhajala iz metanja misli po dogodkih. Njegov varovanec, predan obrachunavanju z rodom, mu je nadomeshchal prijateljico, ki si ga je zamishljala ob potrebi po druzhabnishtvu. Ob takshnih prilozhnostih je izgubljala: nikoli oddana pisma, pisala, preganjavice, otreske vseh porekel. Zarotila se je proti njim, z njimi otresala, da bi bila druzhabnejsha. Kraj z obiskom je narekoval obisk kraja zadnjega dejanja, ki naj naselju odvzame nasilje. Za naselitev poskrbi osebnost, obisk. Opravljivka mu je pobuda, odpravljenec zamisel.

Imel je polmamo, nekje med macheho in materjo, zhensko, spreobrnjeno vstran, zhivecho na nasnetkih, izhajajochih iz podobnic, primerljivih s posnetki. Na takshnih snetkih se je videval s svojo druzhbo, sedecho zraven. Bila je v chrnini, veselecha se svetlobe v pojemku. In zhalujocha na mlajsho senco, ki je odhajala za prepoznavnejsho temino k zvokom, obsolzena na hitro. Zasedenost je drazhila tako silovito, tako neizprosno, da ni preostalo drugega, kot le preostanek s posedanjem, pogovarjanjem mimo ushes, mimo vsega, kar bi otezhilo. Pritepenec ni poznal mere.

Obupanec, zapushchajoch vseuchilishche, gleda predse v sestavljajoche se besede in vijuge, a vse zaman. Ne vrne se vech. Sestavine snovi so opravljale svoje poslanstvo. Njihova prerazporeditev ni bila ugodna. Zastanki v telesu so opravili svoje.

Razocharanje nad izborom je bilo skoraj popolno. Ni bilo prichakovano, ni bilo naucheno, a delovalo je. Takshna boleznina je najbolj nalezljiva. In she jezi. Obchutku brezchasja se pridruzhi sanjski uchinek mehurchkov. Obstaja lesk, a ni v njem svetlobe. Shirshi prostor usmerja k izstopu. Lesk shchurka ni zanemarljiv. Izhod v umetno svetovje je.

 

 

KNJIGA VESHCHIN

Po nachrtovanju mestne pivske poti, kar naj bi sluzhilo popotnishtvu in prebezhnishtvu, se je pripetila prerokba, ki je pojasnjevala nachin, s katerim se lahko vzpostavi ravnovesje, zgubljeno s pretiranim vnashanjem strupov v telo. Sprednji Mesechev krajec je naznacheval pospeshen in she pretiranejshi pohlep po hrani, kar je s stalishcha jeshchosti she sprejemljivo. Njeno nagnjenje ni bilo usmerjeno k zhenskem, a tujka, prebezhnica s prepoznavnimi tovrstnimi nastavki, ji je nagnjenje podtaknila. Kar je potekalo takole: skrbnica je preskrbela gospodinjstvo z mnozhico nepotrebnih gospodinjskih strojchkov in pripomochkov, da je s tem utrdila svojo pomembnost in jo z njimi vred vkljuchila v samodejno stikalo na kovinskih vratih zelene barve. V rochni stepalnik je nasula vrtnih zeli, jih obogatila z vedenjem o natanchni legi nanebnih svetil, da bo uchinkovina krepkejsha, pa se zgodi, da crkne napajalnik, strojchek se ustavi, napitka ni. Naj rochno? se povprasha. Napetost v njej narashcha.

Sklene, da povabi brata na ogled prikaza predstave stanja na celini, v katerem nastopi zajedavski par, ki predstavlja celino s sinom, borechim se izven nje. Prinasha ji, shirechi se celini, dodatne dele v obliki pofukanin. Med ogledom se she ne sprosti na popolno. Brat se ji opravichi, ko ji zaupa, da ne more ostati dlje in si privoshchiti she kak tovrsten ogled, saj da ima sestanek s pivskim znancem, ki je domenjen z znanko, pa naj bi se skupaj nekaj chasa she s pivom in zhganico druzhila. Pridruzhi se tudi umetnostni zgodovinar, she chil in pripravljen na repate kolichine okrepchila. Pobratenju se smelo pridruzhi znancheva znanka, saj ni kazala prepoznavnih nastavkov za spolnost. Verjetno jo je kar zavrachala, cheprav, oblechena v izzivalno usnje, ni delovala docela jalova v tem smislu. Tako so bili pravzaprav moshka druzhba; in ona na sedem osmin sproshchena.

Osminka jo je she vezala na sprotnosti, s katerimi je oskrbnica hotela dosechi svoj prav. Ne samo da je pretiravala z nakupi komaj potrebnih dobrin, she vech je hotela dosechi z dokupi nadomestnih delov. Bil je pach chas poletnih dezhevij, kar je nadvse uporaben razlog za stresanje namishljene zaskrbljenosti, ki poteka po obrazcu: izmishljije, domisleki, vtisi, shchiti, vmesniki. Obchevanje poteka preko izmishljij, ki so vloge, nudeche jih ostalim. Skupaj jih lepijo domisleki, v razlage sestavljene izmishljije. Na tak skupek se nalagajo vtisi, ki jih okolje spushcha na skupke. Skupki postanejo shchiti. Zaustavljajo vtise, da ti ne prodro do zaskrbljenosti. Skrb stori, da je vmesnikov med okoljem in vzrokom skrbi kar najvech: kar obda se skrb s takshnimi vmesniki, in okolje je nekje predalech, che sploh she je.

Je zgolj skrb z nadomestki, z deli, ki jih ne potrebuje in tudi ne uporablja. In skrb blesti v lastni bledici.

Okolje je zapostavljeno: ni stika, ko lahko pticha s smerjo svojega leta dolochita smer sprehoda v veselje samote, kjer naj bi shchiti postali prepustnejshi, da lahko okolje zazhivi. Sicer je vse le in zgolj stanje tik pred propadom, tik pred stalno razgradnjo, tik pred stikom z razpadom, a padca ni, saj je dno s presezhniki dolocheno. V tem oskrbnica uzhiva.

Uzhiva pa tudi Urjog, poslovnezh, ki oskrbnici dostavlja nadomestne dele, ko ji ponuja tudi zhalost, da se strojchki tako hitro kvarijo. A nich zato, poreche. Niso potrebne skrbi, saj za njih izbris Urjog poskrbi. Posebej je osredinjen na samodejno stikalo na kovinskih vratih zelene barve. Potozhi ji, da se res premalo srechujeta, ko pa je stalno na trgu, ko pa mora begati in bezati ven nove izdelke, da prezhivi bolje, kot bi si bil na zachetku sploh lahko mislil. Zachel je bil skromno, brez vlozhkov. Skrbnica, sestra oskrbe in macheha skrbi, mu popolnoma verjame in hitro pristavi, da je tudi ona imela tezhaven zachetek. Le da ni trgovala, pach pa se je udinjala z razlichnimi deli pri vedno istih ljudeh. Niso se je navadili, saj je vedno vzela vech, kot bi smela. A za zachetek je bilo. Urjog v takih pogovorih uzhiva, ko zazna sorodnico v poslovnih podvigih. Ima jih she nekaj. Uspeshnezha, sluzhechega s knjigami, povzpetnico, sluzhecho z novicami, poslovnezha, bogatechega s posredovanji med njima, posestnico, bohotecho se na prav ljubek nachin: s prodajo kobilic, zmletih in zameshanih s kruhovimi drobtinami, odpadlimi od ust revnejshim od nje. Kobilice jo obiskujejo, ko pa je njen okolish poln odvechnih drobtinic. Obchasno narekuje navodila za pripravke, ki jih povzpetnica predela v novice. Urjog jo skrivoma ljubi. Oskrbnica to ve. Uzhiva z njim. Obchasno se zatekajo k pravniku, ki jih poduchi, da tako pa le ne bo shlo naprej, a ga preprichajo, da bo, in naj jim pove le, kako naj bo, kako naj bo she shlo. Pravnik, dobrichnezh po vesti, jim svetuje, kot najbolje ve in zna. Uzhivajo v njegovih izpeljavah mozhnih dogodkovnih verjetnosti. Skrbnici se studi. Pravnik je znalec, pravnik je vse. Je tudi pesnik, ki zapishe: ... od zunaj prodre motecha zalega, spne se v ustroj brez vmesnega chlena; vijuge dopuste, da dihanje mine, da konchnost postane nadlega ...

V zdravilishchu je tihotno. Vsak nasvet nemudoma svoj uchinek najde. Chlanstvo je stalno, ne menjaje se. Prisotnost je popolna, sklepchnost ne. Uspeshnezh, tudi krajevni svetnik, ima pochivalnik nasproti zelenice z razgledom v daljavo, kamor ga ima, da se poda. Skrbnica ga pri tem obchasno spodbuja, saj ve, da sam od sebe ne pojde. Samcat zhe she, a ko pa je tako prijetno pochivati, z zalezhaninami se spoprijemati, pa se lahko pripeti, da druzhico pridobi za kak tak zlet k daljavi. Razmishlja, da nagovori oskrbnichino posvojenko Srtico, naj gre z njim. Njena osamljenost mu je vaba, a je ne povabi. Ljubshe so mu zalezhanine, prijetnejsha mu je misel na pogovore o duhovnem, o chemer se zlahka zagovori s chlanico poslovne skupshchine, ki kot povabljenka obishche zdravilishche do dvakrat mesechno. Privablja jo tihotnost in oskrbnichina posvojenka Srtica. V njej zaznava naplastenine zavesti, ki se podolzhno shirijo od nje, in tiste nanizanke v dremezhih sprozhenih slik, do katerih obchasno vstopa. Poskusha s hlinjenjem, da je tudi ona takshna, a ne uspe v vsej meri. Delezhna je namrech ustrahovanj, prihajajochih iz sanj.

Sprva ustrahovanje z revchki, revami, revnimi, revshchino, ki mu sledi mnozhica zaskrbljenosti s plachevanji namishljenih dolgov, zadolzhnic, za njo pritiskanje izbrisov nakazil, plachil, dohodkov, prihodkov, she za vsemi temi nabirki k lakoti vrachanje k izvornemu zamejstvu, izgnanstvu, brezdomju. Ostane ji le she samohranilstvo, ki ga deli s hcherkama in polsestro, shranjeno v zmrzovalniku. Razvpita samojedka se je bila namrech odlochila, da nadaljuje sveto poslanstvo rodbine, ki je narekovalo zhrtvovanje za potomke s shranitvijo v poledenitev, ki se je bila obetala. A glede na napredek znanosti o podhlajevanju se je bila polsestra odlochila, da se zamrzne predchasno, saj so bili obeti o prihodu vrochichnosti, kar so shirili preroki, tako rekoch dejstvo brez oporekanj. Privoshchila si je bila she nekaj glodanj svojega mladega mesa skoraj v kosti, da ji je kostni hrustanec dodobra ochistil zobovje, ko prejme potrditev she proste zmrzovalnice. Polsestro s hcherkama je obvestila, da se jim prepushcha. Od soseda si je sposodila vprashalnik o telesni kakovosti, ga izpolnila, oddala v sprejemnici pred hladilnico in se zamrznila. Odlochila se je za cenejsho mozhnost, ki ni vkljuchevala vnaprejshnjega razreza. Toliko pa se zhe potrudijo, da me razkosajo, je bila njena predzadnja misel. Zadnja je bila namenjena samozadovoljevanju s pomochjo toplega obkladka, ki je bil vkljuchen v ponudbo zamrzovalnice v sklopu hiralnice. Polsestra s hcherkama kar ni zmogla verjeti tej zhrtvi, ki jo je priznavala za rodbinsko zapushchino. Hcherkama, ki se jima je obetalo najstnishtvo brez pomanjkanja, razlozhi, da je njuna teta dobrotnica brez primere. Hcherkama prichno izpadati mlechni zobje.

Umanjkanje vsega se izkazhe za sanjsko potegavshchino, kar pa Srtici ne prinese olajshanja. Verjame prerokom. Prichne z razprodajo oblachil. Odlochi se za oglasno potezo pod oznako vrochinanje. Vrocha oblachila, vroche cene, vrocha prihodnost. Uchinka ni. She se prehranjuje z gobovimi krompirjevkami, kupljenimi v vrechkah za enkratno uporabo. Dodaja jim razne vrste razhudnikov, da jo silovito napenja in sili k prdcem. Z vrechk odstrani opazko o dotrajanosti zhivila in jih napolni s kapljami.

Konchno se ji pripeti: pri dobrem vrachu, da izruje chrva.

Spoznala je bila pesnika, par. Navdushila sta jo s svojo veshchino ustrezhljivosti, kar se ji je kazalo kot ponujanje zvitih zeli za kajenje, kot vanjo usmerjanje donechih zlogov, ki sta jih imenovala pesmi na izust, kot izumljanje besed brez pomenov, kar naj bi bila pesnishka osvobojenost, kot stalno vabljenje k posedanju na prechudovitih mestih, kjer so se nudili pogledi v zamujene prilozhnosti, kot karkoli. Obdajala ju je toplina chloveshkega topila, ko se je vrtela med mladenkami, njunimi obozhevalkami, in se zavedla, da je navsezadnje izbranka, ki jima daje kar najvech. Vse to sta ji potrjevala s pesmimi: tekoche te hoche; stati in srati. Ob vsem tem se ji je ulila kri iz nosu. Postala je majavih nog. Zlezla bi vkup, a jo je prestregel.

Vezist pride in obstane. Navajen strechi rechem in ljudem, v srchiko posezhe obnjo. V prestrezhku se strezni. Pa toliko je rachunala nanj, da bi se skoraj spotaknila zhe v padcu, ko vezist doume svojo pravo veshchino. Posezhe vanjo, da ne pade dovolj nizko. Polezhe jo in ji pod hrbet polozhi besednjak. V njem so vse besede, ki se konchajo s prekinitvijo.

 

 

POZABLJENE SANJE

Prebivalec doline, mejeche na dezhelo, znano po tatvinah, se je pridushal, chesh: kako to, da se ne udelezhujesh drzhavnozborskih volitev, a denar iz prorachuna prichakujesh?! Sam pri sebi se je imel za zglednega ovaduha, za druge je bil zgolj smrduh, ki je poznal povzpetnishko novinarko, istospolko, zavzemajocho se za ljudsko skladje. Njej je porochal o vseh dogodkih, ki si jih je sproti izmishljeval, in s tem dokazoval, da zna lochevati pomembnosti med seboj.

Iz kljubovanja do odnosa tekmic do nje se je novinarka udelezhevala vseh dogodkov, na katere jo je opozoril. Posebej je bila pozorna na izklope napetosti v zhicah, ki so se dogajali ob njegovi prisotnosti. Zaupal ji je bil, da pozna nekoga tam, nekoga glavnega na stikalu, ki mu je poslushen, in izklopi, ko mu ukazhe. Verjela mu je in si ob njegovem nareku zapisovala vzroke za prihajajoche chasovne verjetnosti izklopov. Ob pospanosti bo izklop, ji je narekoval. Ob tem je na papir zachrtal krivuljo, predstavljajocho napetostno nihanje. Vidish, tu je motnja, jo je opozoril.

Ko se je nanarekoval, je stopil vstran k sodelavcu na potege dima. Tlivko sta si podajala in ob tem poslushala glasbo, prihajajocho iz sprejemnika. Novinarka je dodelovala porochilo.

Dan v hishi ji je povzrochal nevihtno pochutje. Oblastniki so se ji zamerili, saj je imela utemeljen obchutek, da ne prebirajo njenih chlankov. Posebej jo je z zamero navdajal rosno mladi vzpenjajochi se ljudski poslanec, ki se je drugache nastavljal snemalnikom. Vidno je uzhival v nastavitvah. Po pregledovanju posnetkov je doumela, da pravzaprav gleda starce, ki so obmolknili. Poskushala je okrepiti zvok, a ni zaznala spremembe. Pozorno je spremljala premikanje njihovi ust, grla in ustnic, a glasu ni bilo. Mladec pa je skoraj pel, kar ji je tudi povzrochalo tezhave pri razumevanju. Nekaj o pravicah je sporochal, kolikor je lahko ujela iz njegovega nastopa.

Vrne se od sodelavca. Opazi, da novinarka kinka nad tipkovnico. Prav natihoma prichne jokati, nadaljuje z jokavim govorom, povzdigne glas v govor v joku in jo udari. Kje sva zhe ostala?

Novinarka pred seboj opazi shopek zeli; za shopkom dorisane krivulje. Doume, da se blizha drzhavni praznik. Povezhe pomen udarca in shopka. Ima svezho zamisel za chlanek.

Ovajalec ji sporochi, da mora na predstavitev knjige o ovaduhinji, kjer se prepricha, ali je tudi on med omenjenci v knjigi. Novinarka ga zaprosi, ali se lahko pri njem stushira in pobrije. Seveda ji dovoli, celo poda ji svoj brivnik, na katerega je bil izredno ponosen, saj mu ga je bila podarila oshkodovanka, da jo je prenehal nadzorovati od blizu. Novinarka si namesti she umeten zob, ki ji je ob tushiranjih kakor po pravilu izpadal, in ga je kasneje poiskala v odtochni cevi. Ovajalec jo je opazoval od dalech. Dajal si je dushka z oblizovanjem ustnic.

Novinarka, osvezhena she pa she, se je naga spustila s hishnega pomola po zavitih stopnicah na gredino, tam dopustila sonchnim zharkom, ki so pronicali skozi prednevihtne oblake, da so jo dokonchno posushili, se prichela ukvarjati z zamislijo, da nastajajochi chlanek dokoncha z mislimi o odnosih brezskrbnih volivk do izvoljencev, kar se ji je kazalo kot skrajno zanemarjanje domovinskosti, navezanosti na domacho zemljo, ki so jo sposhtovala le she pogrebna podjetja. Dodala bi lahko she nekaj misli o domovinski vzgoji, pa bi bil chlanek konchan. Blizhala se ji je namrech vrochinska nevihta.

Na desnico se mu je spustil hroshch, z levim kolenom butne ob steno. Pregleda spletna sporochila. Njih mnozhica ga odvrne od podrobnejshega branja. Odda ponudbo. Naslovi jo z oznako Rakica Samotarka. V njej izpostavi pojav velikomorskega vetra, ki izsushuje. Ovaditi hoche naravni pojav, saj so uravnave podnebnih sprememb dale pokazatelje, ki dajo slutiti, da naprave delujejo v skladu s prichakovanji. Vzorci oblakov so bili pravshnji in potrjujochi predpostavke.

Udarci v osrednje zhivchevje. Nabijanje v tla skozi telo. Votlaki, graditelji kosti. Odvoz kosovcev. Chishchenje s paro. Preganjavichni predsmrtni udarci hrupa. Hupanje zhalobnosti. Mnoga dogovarjanja brez uspeha, z zapleti v zapletenosti kot nachin odvrnitve. Porazno.

Zhenshche spredaj. Gibanje v smeri severa. V levici prenosnik, zasuk v desno. V izrazu zasuka posmeh z oholostjo v smislu: le jaz ga imam, prenosnika. Postavljanje, postavanje s prenosnikom. Kot da bi bilo narocheno, zhenshche, poslano, da koraca spredaj, pred njim; kot bi mu hotelo rechi: naj gresh za mano! Imel je vzburjeno spolovilo, ko je od blizu spremljal oddaljevanje. Poreche: sedi, sedi, kaj se bojish!

Nevihta.

Brezprehodnostno ukvarjanje s podtikanji, da je utrjevanje sedanjosti za nazaj le sprenevedek, samo strdek sprenevedanj brez mozhnosti prehajanja v chasu, v spominih in predvidevanjih, v zrenju postav z raznovrstno spolnostno ponudbo, v najavah ploskanj po ugotovitvah, da prikaznostni jaz pridobiva nadzor nad ovajanji, a ne nad ovajalkami. Ploski pooblachitvi, zaploskanine prednevihtni sodobnosti. Obeti vojne, ki se dopolnjuje s podaljshki premirij.

Dezhela, v kateri so zametki sanj, postaja sanjska pokrajina na prikazovalnikih, lebdechih nad pokrajino, pod strojno obdelanim nebom. Moshke postave za tanchico novinarki dajo vedeti, da je chas za oddajo chlanka zhe davno potekel. Nad njegovo dezhelo posedejo ovijalke.

 

 

VZDEVKANJE

Predevanje rozhe v najmanjshi sobici v vechjo posodo jima ni uspelo. Ne samo da se je skodelica razbila in razdrobila, verjetno je rozha crknila ali vsaj za dalj chasa zamrla. Presajevanje jima ni uspelo, sta pa bila bolj zadovoljna s presanjevanjem, kakor sta imenovala presajevanje sanjskih dogodivshchin, v katerih sta se obchasno nashla. Prebujala sta se z zlogi dolochenih besed, ki sta jih kasneje uporabila za temeljito prechesavanje sanjskega okolja. Toda vechino njih sta sproti pozabljala, ko sta hlepela za budnostjo in so sanje izparevale. Pozabek, spozaba in konec z dremezhem.