Revija SRP 145/146

Alesh Jelenko

 

CHRNA PESEM

 

1.

 

Privlachno misterioznost

so odpeljali na luno.

Pred vrata pa so postavili

votel patos.

Lahko branje

res shkoduje?

Z okusom staranja

dobi novo dimenzijo.

Novo dimenzijo –

vseprisotno nedolochnost.

 

»In … strah? Obstaja?«

Je vrtinec iz pozabe

in lastnega izginjanja

v chasu in prostoru.

Nepredstavljiva lastnost.

Krizhaj jo!

 

In che res ne najdem

smerokaza,

ne blizhnjice?

Tema.

 

 

 

2.

 

Iz sanj

  p

  a

  d

  a

  m

  …

 

 

Najlepshe se je

med duhove

preseliti

v spanju.

 

         (zvoki odhajajo,

         zvoki prihajajo)

 

Sprejem je

prav poseben.

In tvoje misli

so izklopljene.

 

…

p

a

d

a

m

v mrk.

 

 

 

3.

 

Si jo videl? Srno, kako urno teche

po vseh shtirih? Kot da bezhi.

Kot da prehiteva minljivost.

Kot da zheli prehiteti minljivost.

V ocheh se bleshchijo kristali –

stigme zavedanja …

Zavedanja,

da korenine izparevajo,

da svetlecha krogla ugasha.

 

                   Zavedanja,

                   da shtevilo zvezd na nebu

                   nepretrgoma narashcha,

ni mogoche pustiti na mizi.

Samodejno se vcepi v podzavest.

In ko shviga med grmichevjem

se na njeni dlaki nabirajo sekunde.

Si jo videl? Srno, kako urno teche

po vseh shtirih? Kot da bezhi.

 

 

 

4.

 

Sonce v poshevnini.

Senca narashcha.

In ko preraste

strukturo iz mesa,

se vbrizga

v kri.

 

In nomine Patris

et Filii

et Spiritus Sancti.

 

Senca v poshevnini.

Sonce narashcha.

In ko preraste

strukturo iz mesa,

se vcepi

v srce.

 

In nomine Patris

et Filii

et Spiritus Sancti.

 

Suscipiat 1!

 

 

 

5.

 

Lebdim. Chrnina vzklika

moje ime. Meglene podobe

se drgnejo ob moje telo –

zlivamo se v eno(tnost).

Torej se vesolje vendarle

zakljuchi. Ima svoj zachetek

in konec. Se je Hawking

lagal? Sprenevedal? Je

zhelel pustiti vprashaje

na ledeni ploskvi, da ne

zdrobijo epicentra chloveshke

biti? Odgovor je neznanka.

In ko potujem proti globachi,

se spreminjam; izgubljam

kilograme, pridobivam pa

novo – chetrto – dimenzijo.

Za mano drvijo she drugi

prozorni obrazi, brez ochi,

zgolj z velikim nichem v

popachenih lobanjah.

Takrat se zaslishi puf!

in naenkrat ostane le

tema pomeshana s tishino;

she tipkovnice ne v-i-d-wpdo …

 

 

1 Suscipiat [lat.] - Dobrodoshel