Revija SRP 143/144

Valentin Vodnik

 

ILIRIJA OZHIVLJENA IN ZVELICHANA

 

ILIRIA OZHIVLENA

 

NAPOLEON reche:
      Ilirija vstan!
Vstaja, izdiha:
      Kdo kliche na dan?

O vitez dobrótni
      Kaj ti me budísh!
Dash roko mogóchno,
      Me gori derzhish!

Kaj bodem ti dala? –
      Pogledam okróg,
Izlóchit ne mórem
      Skor svojih otrók.

Kdo najde Metúlo
      In Terpo moj grad?
Emona, Skardona
      Sta komaj poznat.

Nazaj spét junake
      Kdo bode mi dal,
Ki jih se Spartanski
      Je vajvoda bal?

Od nékdaj snezhniki
      So najina last,
Od tód se je nasha
      Razlégala chast.

Je Galian hraber
      Na Padu, pred njim
Dorashen je trésel
      V' ozidju se Rim.

Zhé mochen na morji
      Ilirjan je bil,
K' se ladie tesat
      Je Rimic vuchíl.

Pochasi pa Rimic
      Na vojsko ravná,
Se morja navaja,
      Premaga obá.

Shiroko razgraja
      Per sedem sto lét,
Al sprave sosédnje
      Ni hotel imét.

Od séverja pride
      Nad njega vihár,
Nevrédne gospóde
      Iz vishkiga vdar.

Zdaj Branci in Gótje
      In Némci slové,
Ilir pa v' tamníce
      Pozablene gré.

Dva sedem sto soncov
      Zarasha ga mah,
NAPOLEON trébit
      Vkazhe mu prah.

Ilirsko me kliche
      Latinec in Grék,
Slovensko mi pravio
      Domachi vse prék.

Dobrovchan, Kotóran,
      Primoric, Gorénc,
Pokópjan po starim
      Se zove Slovénc.

Od perviga tukaj
      Stanuje moj ród,
Che vé kdo za drujga,
      Naj reche, odkód?

Z' Bilípam in Sandram
      So jméli terd boj,
Latince po mokrim
      Strahval je njih roj.

Zvelichana bódem,
      Zavupati smém,
Godí se eno chudo,
      Naprej ga povém.

Duh stópa v' Slovénce
      NAPOLEONOV,
En zarod poganja
      Prerojen ves nov.

Operto eno roko
      Na Galio jmam,
Ta drugo pa Grékam
      Priazno podam.

Na Grecie chelu
      Korinto stojí,
Iliria v' sercu
      Európe lezhí.

Korintu so rekli:
      Helensko okó
Iliria perstan
      Evrópini bo.

 

 

(prva objava: Pismenost ali Gramatika za Perve Shole, Ljubljana, 1811; brez pag.; avtor knjige naveden le na koncu predgovora)

 

 

 

 

ILIRIJA ZVELICHANA

 

Iz Dunaja Kliche
      Illirja vstan
      Svobodnosti tvoje
      Napochil je dan.

Po starih pravicah
      Prijemi oblast
      In starmu jeziku
      Ováruvaj Chast.

Mat' stara slovenja
      Se komej zavè
      V' ocheh ji vesele
      Igrajo solzè.

Kdo chisla moj jezik
      Kdo zove me mat'
      Ga hochem al ocha
      Al sina imenvat.

Chez lastne snezhnike
      Po traku Vodà
      Junake sim svuoje
      Pelala nekdà.

Po hribih po Dolih
      Rashirnjen njih rod
      Prisegnil je slavni
      Dunàvini prod.
 

Vindisa Vindona 
      Slovenski ste blè
      Na nemcih slovencu
      Je Vindec jmè.

Tam zdavno zidàli
      Hazburski so grad
      To prosto vozili
      Do morja zaklad.

Hazburci spoznajo
      Vindiski svoj vir
      In suzhnosti moje
      Prjazni namir.

Po kratki lochitvi
      Tolazhni spomenj
      Prestala sim sklechih
      Raskolnikov drenj.

Kjornejchan ne sebi
      Ne meni izvest –
      Razmeta razgraja
      Vse tare pod pest.

Ne misli mi biti
      Ne ocha ne Kralj
      Za deteta svoje
      Se 'm serce ozhalj.

Na glas sim mu pela
      Rimljanov zapad –
      Gluhej pa ni tarme
      Ko Viteski glad.

Sim pela »jes perstan
      Evropini bom«
      Ne da me nevesti
      Se vdere na lom.

Kar stane od burje
      Osvetni vihar
      Evropa enako
      Pogoltnika vdar.

Jzbudi se pesem
      Ochishenih vust
      Od starga ocheta
      Dat' hvalni okust.

Prisvetli dobrotni
      Po Rudolpu Vnuk
      Ti vstavish pravico 
      Besedo in' Vuk.

Narave slovenske 
      Ozhivleni kal
      Bo Cvetjom in' sadjom
      Cesarstvo obdal.

Ti skupish Evropo
      Dat' roke si v' stren
      Da sebi prisega
      Svet vekomi sklen.

Na sercu s' mi rastel
      Me Babico vesh
      Med svoje pristare
      Kraljice me desh.

Me sebi zapletash
      Med slavni svoj venc
      Zvelicha me tebi 
      Moj zvesti slovenc.

Samica ti dajam 
      Dost' pridnih otrok
      Premnogih pa sestram
      Pridruzhena rok.

Te slovejo Pola
      Tersat ino Terst
      Premorje Dinarsko
      In' hribje poverst.

Zagajnata Drava 
      In Sava svoj shum
      Rogùlje Triglava 
      Odglasajo hrum.

Je sosed vesolnim
      Po svetu moj dom
      Vezilo vsih polkov
      Po mokrim ti bom.

 

 

(prva objava: Vodnikov spomenik. Vodnik – album. / s spisi od 86 pisateljev in shtirimi na kamen tiskanimi dokladami / na svitlo dal Etbin Henrik Costa; Lj., 1859, str. 27 – 28; tukaj tekst po: Valentin Vodnik, Zbrano delo; Lj. 1988, str. 125 – 128, po rkp. iz zapushchine Miha Kastelica)