Revija SRP 143/144

Damir Globochnik

 

POTUJOCHI KARIKATURIST LADISLAV KONDOR

 

Ladislav (László) Kondor se je rodil 6. avgusta 1901 v Kupshincih (o. Murska Sobota) v Prekmurju. Oche Ferenc, uchitelj na tamkajshnji sholi, je bil po preprichanju fanatichen Madzhar. Ladislav Kondor je kot otrok rad risal. V realki je slikal in risal za sosholce. Dokonchal je shtiri razrede realke, nato je bil zaposlen kot trgovski vajenec.1 V Osijeku je leta 1919 kot zhelezninarski vajenec nagovarjal vojake, naj odvrzhejo orozhje, za kar je bil obsojen na tri mesece in pol. Zbezhal je na Madzharsko in se vrnil po vechmesechni internaciji.2

Ladislav Kondor je bil likovni samouk. Odlochil se je za slikarski shtudij na Dunaju, vendar je na slikarski sholi (prof. Fröhlich) zdrzhal samo dvanajst dni. Od leta 1925 si je denar sluzhil kot potujochi risar-karikaturist. Opazil je, da se kavarnishki gostje pustijo raje karikirati kot portretirati. Potoval je po svetu in iskal stranke na sejmih, predstavah, v hotelih, lokalih, restavracijah, letovishchih. Vechinoma ni risal za denar, ampak je karikature menjal za obede, chrno kavo in napitnino. V dvanajstih letih je bil v 36 drzhavah na shtirih celinah. V tem chasu je sorodnike v domovini obiskal samo nekajkrat. Sporazumeval se je lahko v desetih jezikih, rodno madzharshchino naj bi v tujini skoraj pozabil. V obsezhnem usnjenem albumu je imel zbrane izrezke iz chasopisov in revij ter fotografije o svojih razstavah karikatur. Nekatera chasopisna porochila ga imenujejo Madzhara, nekatera pa Jugoslovana.

Prvo razstavo je priredil aprila 1931 v prodajalni starin in umetnin v Oslu. Sledilo je okrog tristo nekajdnevnih razstav v hotelih, restavracijah, trgovinah in drugih prilozhnostnih razstavishchih. Na razstavah je predstavljal zbirko karikatur uglednih osebnosti. Lastnorochni podpisi karikirancev prichajo, da je Kondor prishel v osebne stike z mnogimi izmed njih. Na vprashanje, kako si je utrl pot do uglednih oseb, je odgovoril: »Z energijo in nesramnostjo.«

Leta 1932 je obiskal Leva Trockega v Istanbulu. Srechanje naj bi povzrochilo manjshi incident, ker se je Trocki bal, da ne bi imel opravka z atentatorjem.3 Ladislav Kondor se je spominjal: »Pravkar je ribaril. Ko je Kondor zgotovil karikaturo, ki jo ima za svoje najboljshe delo, je Trocki pripomnil: 'Pas moi ... c'est un bourgeois,' in vprashal nato tajnika, che je ta burzhuj res Trocki. – 'Oui, camarade Trocki, c'est vous même.«4

Med podpisniki karikatur so bili ruski basist Fjodor Shaljapin, tenishka igralka Suzanne Lenglen, klovn Grock, nemshki pianist Wilhelm Backhaus, Aga Khan, italijanska politika Pietro Badoglio in Cesare Balbo, bolgarski kmetijski minister Ivan Bagrjanov idr. Karikiral je politike, drzhavnike, financhnike, glasbenike, knjizhevnike, shportnike, igralce, vladarje, plemiche, meshchane. V zbirko karikatur je uvrstil tudi znachilne tipe, predstavnike razlichnih ras in stanov.

Karikaturo je narisal v nekaj minutah. Karikirance je vechinoma risal v profilu, pri tem pa je rahlo poudarjal telesne znachilnosti. Uporabljal je navadne in barvne svinchnike. Enostavno senchenje je podkrepilo linearni znachaj karikatur. Najboljshe so karikature, pri katerih je posegel po radikalnih stilizacijah in obrisne chrte povezoval z liki in barvami. Med posebnostmi Kondorjevih karikatur je bila izpolnitev ogrodja karikirancheve figure z dekorativnimi skupki geometrichnih likov. Nekatere geometrijske poenostavitve telesnih oblik imajo kubistichni znachaj. Karikature, ki jih je razstavljal, je dopolnjeval s kredami in pastelom. Oznachil jih je z imenom karikiranca, datumom in krajem nastanka. Na razstavah je prodajal kopije karikatur.

Monte Carlo je prvich obiskal leta 1926. V Egiptu je bil v letih 1928 in 1933, v Braziliji 1933/1934 itn. Karikiral je v Zhenevi, Rio de Janeiru, Sao Paolu, Buenos Airesu. Leta 1937 je prishel v Ljubljano iz Pariza; nastanil se je v hotelu Balkan in ponujal izdelavo karikatur, ki so gotove v dveh minutah.5 Lepo so ga sprejeli na Poljskem. Poljski kinematografi so predvajali petminutni obzornik o njem.6 Med bivanjem na Poljskem je razmishljal, da bi obiskal tudi Sovjetsko zvezo. Skoraj leto dni je bival v Bolgariji. »V Londonu se niso dosti zmenili. Chetrti dan je rajshi odshel. V Nemchijo s karikaturami Hitlerja in njegovih ni mogoche. Prusi bi ga spravili she v koncentracijsko taborishche, v oddelek: 'Die entartete Kunst'. Italijani pa se niso razburjali, she kar radi so gledali med karikiranci tudi duceja.«7

Oktobra 1938 je razstavljal v ljubljanski Kazini. Jutro je Kondorjevo razstavo napovedalo z naslednjimi besedami: »Strahovita napetost vlada v Evropi, polno je razburljivih dogodkov, ki vam trgajo zhivce. Na tej razstavi pa se lahko razvedrite. Spoznali boste vodilne politike in druge osebnosti v izmalicheni podobi in morda vam bo ravno po teh karikaturah postalo marsikaj jasno.«8 Na zachetku novembra 1938 je razstavljal v dvorani Inzhenirskega doma v Beogradu in ves chas trajanja razstave karikiral obiskovalce.9

Novembra 1938 je tudi v hotelu Dobray v Murski Soboti razstavil okrog 250 karikatur »Posebno posrechene so izmed kopice drugih karikature Hitlerja, Stalina, Goebbelsa in dr.«10 Razstava je bila odprta nekoliko kasneje, kot je bilo nachrtovano, saj so Kondorja na njegovi razstavi v Zagrebu napadli in poshkodovali trije shtudenti (fashisti oziroma frankovci), katerim so se nekatere karikature zdele zhaljive.11

Prof. Janko Lishka omenja, da so bile na murskosoboshki razstavi (najbrzh pa tudi na zagrebshki in drugih Kondorjevih razstavah) na ogled tudi naslednje karikature: »Zhandarski Pilsudski, krichavi propagandni minister Goebbels, zagovedni Göring, orientalski Stalin, Hitler s kljukastim krizhem v ocheh in she zlasti Hitler gromovnik s poshastnim zhrelom (ob gledanju zhrela se vam zdi, da poslushate ob radiu krik zbesnenih manifestacij), pa tudi she druge so karikature, so spake rojenega karikaturista.«12

Kondor je februarja 1941 razstavljal v dvorani veleblagovnice Bata v Ljubljani. 9. marca 1941 je svojo razstavo preselil v Narodni dom v Kranju. »Njegova dela so v najrazlichnejshih slogih, celo v kubistiki ima nekaj uspelih del. Zanimanje vzbujajo zlasti orientalski tipi, dalje osebnosti iz vladarskih, diplomatskih in politichnih krogov z raznih svetovnih kopnin. Tudi gospodarstvenikov, shportnikov in filmskih zvezdnic in zvezdnikov ne manjka. Dela tudi potrete po narochilu.«13 Za vstopnino v vishini petih dinarjev (dijaki 2 din) so si obiskovalci lahko ogledali zbirko karikatur, ki jo je Kondor dopolnil z nekaj karikaturami Kranjchanov. Obisk razstave je bil sorazmerno celo boljshi kot v Ljubljani. Razstava je bila odprta do 16. marca.14

Med 7. in 14. aprilom 1941 je nameraval razstavljati na Jesenicah.15 Aprila ga je v Kranju aretiral gestapo. Razlog so bile razstavljene karikature Hitlerja in Mussolinija, ki so bile najbrzh podobne karikaturam, ohranjenim v Kondorjevi zapushchini (Pomurski muzej Murska Sobota). Kondor je bil prvi politichni zapornik, ki ga je v Begunje na Gorenjskem privedel gestapo.16 Po treh mesecih je bil premeshchen v zapor v Celovcu, nakar so ga izpustili in izgnali na Madzharsko.17 Del njegovih karikatur je bil ob prijetju unichen, del je shranil lekarnar v Kranju.18

Po koncu vojne je znova zachel prirejati razstave po Sloveniji in Hrvashki. Kondor je narisal okrog 80.000 karikatur. Umrl je v Opatiji maja 1963 (pokopan v M. Soboti).

 

 

 

 

 

Lev Trocki, 1932, papir, svinchnik, barvne krede, 50 x 32,2 cm

(Zapushchina Ladislava Kondorja, hrani Pomurski muzej Murska Sobota)

 

 

 

 

 

Mussolini/Dux, 1936, svinchnik, chrna kreda, 40,3 x 29,5 cm

Karikatura je nastala novembra 1936 v Bordeauxu v Franciji.

(Zapushchina Ladislava Kondorja, hrani Pomurski muzej Murska Sobota)

 

 

 

 

 

Mussolini, 1938, rumena kreda, papir, 42,1 x 30,2 cm

Karikatura je bila narisana maja 1938 v Dubrovniku.

(Zapushchina Ladislava Kondorja, hrani Pomurski muzej Murska Sobota)

 

 

 

 

 

Hitler, 1941, papir, svinchnik, 38,5 x 26,8 cm

Kondor je karikaturo narisal leta 1941 v Murski Soboti.

(Zapushchina Ladislava Kondorja, hrani Pomurski muzej Murska Sobota)

 

 

 

 

1 Biografski podatki po: Janko Lishka, »Srechanje z Ladislavom Kondorjem«, Mladi Prekmurec, 1938/1939, sht. 3/4, str. 48; Tamara Andrejek, Karikature Ladislava Kondorja, Pomurski muzej Murska Sobota, 2015, str. V–VI.

2 Po: Tamara Andrejek, Karikature Ladislava Kondorja, Pomurski muzej Murska Sobota, 2015, str. V.

3 Po: R. Ch., »Na obisku pri prekmurskem Ahasverju Kondorju«, Vechernik, 1940, sht. 174.

4 Po: Janko Lishka, »Srechanje z Ladislavom Kondorjem«, Mladi Prekmurec, 1938/1939, sht. 3/4, str. 48–51.

5 Po: »Umetnik iz Murske Sobote kot karikaturist na poti okrog sveta«, Jutro, 1937, sht. 252.

6 Po: Viktor Shirec, »Soboshki Picasso – Karikatura v petih minutah«, Pomurski vestnik, 16. 8. 1956, po: Tamara Andrejek, Karikature Ladislava Kondorja, Pomurski muzej Murska Sobota, 2015, str. VI.

7 Janko Lishka, »Srechanje z Ladislavom Kondorjem«, Mladi Prekmurec, 1938/1939, sht. 3/4, str. 49.

8 »Le she danes in jutri«, Jutro, 1938, sht. 328.

9 Po: »Karikaturist Kondor razstavlja v Beogradu«, Jutro, 1939, sht. 259.

10 Po: »Mednarodna razstava«, Edinost, 1938, sht. 39.

11 Po: Janko Lishka, »Srechanje z Ladislavom Kondorjem«, Mladi Prekmurec, 1938/1939, sht. 3/4, str. 49.

12 Janko Lishka, prav tam, str. 50.

13 Po: »Kondorjeva razstava karikatur«, Gorenjec, 1941, sht. 12.

14 Po: »V. Kondor razstavlja karikature«, Slovenski narod, 1941, sht. 56.

15 Po: »Kondorjeva razstava karikatur«, Gorenjec, 1941, sht. 12.

16 Po: Stane Shinkovec, Begunje Nemshka okupacija 1941–1945, Kranj 1995, str. 86.

17 Po: F. Shebjanich, »Popotnik in karikaturist«, Ladislav Kondor 1901–1963, Pokrajinski muzej v Murski Soboti, 1965, str. 6. – S. Shinkovec pishe, da so Kondorja oktobra 1941 prek Celovca poslali v koncentracijsko taborishche (po: Stane Shinkovec, Begunje Nemshka okupacija 1941–1945, Kranj 1995, str. 86).

18 Po: Tamara Andrejek, Karikature Ladislava Kondorja, Pomurski muzej Murska Sobota, 2015, str. V.