Revija SRP 141/142

Milan Shtruc

 

»ZAMOLCHANI« FELDMARSHAL SVETOZAR BOROJEVICH

IN IZBRISANI VELIKI ADMIRAL ANTON HAUS

 

Kadar se pri nas srechamo z dogodki iz zhivljenja feldmarshala Svetozarja Borojevicha, pri tem obichajno naletimo she na opombo, da gre za »zamolchanega« vojashkega poveljnika. Vendar je realna presoja o tem, ali gre dejansko za zamolchane osebe ali dogodke iz zgodovine, mozhna le, che uspemo zagotoviti medsebojno primerjavo med podobnimi primeri ter iz priblizhno podobnega obdobja v preteklosti. To pa je v navedenem primeru mozhno, saj lahko primerjamo, v kakshnem obsegu sta v slovenskem zgodovinskem spominu prisotna dva visoka chastnika avstro-ogrske monarhije iz obdobja prve svetovne vojne. Gre za feldmarshala srbskega rodu Svetozarja Borojevicha, rojenega v Umetichu na Hrvashkem, ki se je proslavil kot poveljnik na frontah v Galiciji in na Sochi, ter velikega admirala slovenskega rodu Antona Hausa, vrhovnega poveljnika avstro-ogrske vojne mornarice, ki se je proslavil z bliskovitim odgovorom na italijansko vojno napoved in uspeshno obrambo celotne avstrijske pomorske meje.

Morda sta bila zamolchana oba, vendar primerjava kazhe, da je v tej primerjavi veliki admiral Anton Haus »she posebno zamolchan«, medtem ko je feldmarshal Borojevich pri nas v zgodovinskih in drugih medijih prisoten v zadovoljivem obsegu. O njem so bile pri nas organizirane shtevilne razstave, napisane so knjige, je chastni meshchan Ljubljane, ima pa svoje mesto tudi v shtevilnih slovenskih zgodovinskih knjigah ter enciklopedijah. Che sprejmemo trditev o »zamolchanem« feldmarshalu Borojevichu, potem je veliki admiral Anton Haus ne le zamolchan, temvech je kar popolnoma izbrisan iz nashega zgodovinskega spomina.1

Pri takshnem ocenjevanju obstaja vedno nevarnost, da zapademo v »novorek« iz Orwellovega romana 1984, to je v jezik, ki ga je uvedla oblast v fiktivni drzhavi Oceaniji in naj bi med drugim kot »blackwhite« omogochil uporabniku sprejeti preprichanje, da je »chrno belo in ob tem pozabiti, da je bil doslej vedno preprichan nasprotno«.2 Mozhno pa je tudi, da gre pri razlichnem razumevanju zgodovinskih dejstev za znachilne posledice viktimizacije, med katere spada tudi spreobrachanje nespornih dejstev v lastno shkodo.

Z namenom, da bi se vsaj delno izognili enostranskemu ocenjevanju, je spodaj navedenih nekaj primerjav na podlagi sploshno veljavnih in razpolozhljivih podatkov o obeh visokih chastnikih.

 

 

 

»Zamolchani« feldmarshal Svetozar Borojevich

Veliki admiral Anton Haus

Chin feldmarshala je imelo v prvi svetovni vojni she 17 drugih vojashkih poveljnikov.

Bil je edini vrhovni poveljnik v avstro-ogrski monarhiji, ki je prejel najvishji mozhni naziv veliki admiral.

_

Bil je edini vrhovni poveljnik, ki je kadar koli v zgodovini po posebnem sporazumu istochasno poveljeval avstro-ogrski, nemshki in italijanski vojni mornarici.

Poshta Slovenije je zanj v letu 2017 izdala posebno znamko, cheprav ne gre za nobeno z njim povezano obletnico.

Poshta Slovenije je v letu 2017 izrecno odklonila izdajo posebne poshtne znamke ob stoti obletnici njegove smrti. Negativno mnenje o njem naj bi bila podala tudi SAZU.

Bil je vkljuchen v shtevilne razstave in posvete o prvi svetovni vojni, bile pa so tudi razstave, ki so bile posvechene samo njemu.

Doslej na razstavah in raznih posvetih o prvi svetovni vojni ni bil niti omenjen, she manj mozhna bi bila o njem kakshna samostojna razstava.

Je chastni meshchan mesta Ljubljane. To so mu po vojni sicer odvzeli in sedaj vrnili.

Je pa moral zhe med vojno na zahtevo meshchanov svoj shtab prestaviti iz Ljubljane v Postojno, torej vsaj nekaj blizhe k soshki fronti.

Nima chastnega meshchanstva, cheprav mu je Mestni svet Ljubljane kot svojemu rojaku med vojno vechkrat chestital za pomembne zmage. V Ljubljani je kot najboljshi dijak konchal tudi vishjo gimnazijo.

Ves chas je avstro-ogrsko vojno mornarico vodil iz Pulja, ki je bilo med vojno najbolj izpostavljeno mesto na Jadranu.

Je opisan praktichno v vseh slovenskih knjigah o prvi svetovni vojni in soshki fronti.

Ni omenjen v slovenskih knjigah o prvi svetovni vojni ali o soshki fronti, na katero je odlochilno vplival s svojim napadom na italijanske vojne cilje samo nekaj ur po italijanski vojni napovedi, uchinkovito in z minimalnimi zhrtvami pa je tudi obranil pomorsko mejo.

Je bolj ali manj podrobno opisan v vseh enciklopedijah.

V shtevilnih enciklopedijah je podrobno naveden le Borojevich, medtem ko Anton Haus pogosto sploh nima svojega gesla.

Shele tri dni po italijanski vojni napovedi se je z vlakom odpravil z Dunaja v Ljubljano, da bi tu ustanovil shtab za soshko fronto. Sicer pa ob italijanski vojni napovedi Avstro-Ogrska na svoji meji sploh ni imela vojske.

Je izpeljal t.i. chudezh na Jadranu, ko je le tri ure po italijanski vojni napovedi s celotno avstro-ogrsko pomorsko floto napadel italijanske pomorske in infrastrukturne cilje na drugi strani Jadrana.

Imel je odlochilno vlogo na fronti v Galiciji in v soshkih ofenzivah, ki so na obeh frontah zahtevale katastrofalno veliko shtevilo zhrtev ravno med slovenskimi vojaki.

Je z najmanjshimi mozhnimi zhrtvami ves chas svojega poveljevanja obranil celotno jadransko obalo. Vech zhrtev je utrpela avstro-ogrska mornarica po njegovi smrti leta 1917.

Ni vodil 12. soshke ofenzive, imenovane tudi chudezh pri Kobaridu. To je vodil nemshki general von Below.

Bliskoviti napad avstro-ogrske mornarice takoj po italijanski vojni napovedi je vodil osebno z rushilca SMS Habsburg.

Borojevich naj bi bil srbskega rodu, medtem ko ga Günther Kronenbitter shteje za Hrvata.

Gre nedvomno za enega najbolj zavednih Slovencev med najvishjimi slovenskimi poveljniki v avstro-ogrski vojski.

S propadlo 13. ofenzivo in naknadnimi povelji je prishla v italijansko vojno ujetnishtvo vechina prezhivelih slovenskih vojakov, kar je Italiji ob koncu vojne olajshalo osvajanje slovenskih ozemelj zhe po sklenjenem premirju.

O gradnji spomenika Borojevichu v chlanku: Spomenik pozabljenemu generalu Svetozarju Borojevichu pl. Bojni; Dnevnik, 9. decembra 2015 3

Edino spominsko obelezhje je Anton Haus dobil shele leta 2012, ko so na njegovi rojstni hishi v Tolminu postavili skromno spominsko ploshcho.

Po vojni je iz Celovca od srbskega vojashkega predstavnika v Ljubljani zahteval aretacijo celotne slovenske vlade. Takshno navodilo seveda kazhe, da po razpadu A-O monarhije she vedno ni dojel resnichnega polozhaja.

Zhe med 1. svetovno vojno je za chas po konchani vojni zahteval spremembo iz dualizma v federalno drzhavo, ki bi tudi Slovencem omogochila pridobiti samostojnost v okviru A-O monarhije. Ko je na skupnem posvetu nemshkega in avstro-ogrskega vrhovnega poveljstva konec januarja 1917 izrecno izpostavil to zahtevo, je le nekaj dni zatem umrl zaradi pljuchnice oziroma srchnega opeshanja na svoji poveljnishki bojni ladji v Pulju.

V Narodni in univerzitetni knjizhnici v Ljubljani je bila od 20. 3. 2003 do 25. 4. 2003 razstava z naslovom Zamolchani feldmarshal Svetozar Borojevich pl. Bojna (poud. avt.)

Pri nas je znan kot poveljnik z »najvishjim polozhajem« v avstro-ogrski monarhiji med juzhnimi Slovani oziroma celo kot edini nenemshki feldmarshal.

Polozhaj velikega admirala in poveljnika avstro-ogrske in v dolochenem obdobju tudi nemshke in italijanske vojne mornarice je dejansko najvishji vojashki polozhaj med juzhnimi Slovani v avstro-ogrski monarhiji.

Vojna enciklopedija iz leta 1959, ki je izshla v Beogradu, navaja njegov rojstni kraj Umetich pri Kostajnici, njegov chin feldmarshala ter zmotno trditev, da je bil edini Jugoslovan, ki je v avstro-ogrski monarhiji prejel najvishje mozhno odlikovanje, to je poveljnishki red Marije Terezije.

V isti enc. pri geslu o Antonu Hausu nista navedena ne njegov rojstni kraj niti njegovo poreklo. Tako je Haus uvrshchen med vse ostale avstro-ogrske vojashke poveljnike brez osnovne povezave z nashimi kraji. Manjka tudi navedba, da je bil edini vojashki poveljnik v avstro-ogrski mornarici, ki je v chasu svojega zhivljenja prejel naziv velikega admirala. Ker je tudi Haus prejel poveljnishki red Marije Terezije, je napachna navedba, da ga je prejel le Borojevich.

Druga izdaja Vojne enciklopedije iz leta 1972 navaja popolne podatke, vkljuchno z njegovim rojstnim krajem.

V isti izdaji ni navedena njegova narodna pripadnost in je tako znova uvrshchen med vse ostale shtevilne avstro-ogrske generale in marshale, ki so v tej enciklopediji podrobno opisani.

Enciklopedija Leksikografskega zavoda (Zagreb, 1966-1967) navaja popolne podatke, vkljuchno z njegovim rojstnim krajem.

 

Ni naveden njegov naziv veliki admiral, ki je bil najvishji polozhaj v avstro-ogrski vojni mornarici. Ni navedeno, da je vodil pomorski sektor Ministrstva za obrambo. Ni navedeno, da je bil odlikovan s Poveljnishkim krizhem vojashkega reda Marije Terezije. Ni naveden njegov rojstni kraj.

Enciklopedija Jugoslavije, ki je leta 1955 izshla Zagrebu v srbohrvashkem jeziku, navaja vse potrebne podatke o feldmarshalu Svetozarju Borojevichu.

Antona Hausa enciklopedija ne pozna.

Enciklopedija Jugoslavije v slovenskem jeziku (Jugoslovanski leksikografski zavod »Miroslav Krlezha« v Zagrebu, 1985) vsebuje vse potrebne podatke o Borojevichu.

Antona Hausa enciklopedija ne pozna.

Slovenski veliki leksikon, Mladinska knjiga, 2003-, (3 knjige), navaja njegov rojstni kraj na Hrvashkem, poveljevanje armadnega korpusa na fronti v Galiciji in na Sochi ter trditev, da je imel najvishji chin med poveljniki slovanskega rodu v avstro-ogrski monarhiji.

Navaja njegov rojstni kraj (Tolmin) in je eden redkih virov, ki ga predstavi kot slovenskega admirala v Avstro-Ogrski, nato pa navaja samo njegovo uspeshno vodenje avstro-ogrske intervencije na Kitajskem leta 1901. Ne omenja, da je bil vrhovni poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice, njegovega naziva veliki admiral, niti njegove uspeshne obrambe celotne pomorske drzhavne meje v prvi svetovni vojni.

Slovenski veliki leksikon, Mladinska knjiga, 2007-, (12 knjig), navaja enake podatke kot v izdaji 2003-.

Navaja enake podatke kot v izdaji leksikona 2003-.

 

Enciklopedija Slovenije iz leta 1990 she najbolj popolno opisuje Antona Hausa. Navaja njegov rojstni kraj in najpomembnejshe polozhaje in dejanja.

Mala sploshna enciklopedija, ki sta jo leta 1973 izdali Drzhavna zalozhba Slovenije in Prosveta Beograd, podrobno opisuje avstro-ogrskega feldmarshala Svetozarja Borojevicha. Navaja, da je bil doma iz Banije na Hrvashkem in ga uvrshcha med najuspeshnejshe avstrijske generale.

O velikem admiralu slovenskega rodu iz Tolmina ni sledu.

Veliki sploshni leksikon, ki je izshel v letih 1997-1998, naj bi bil menda najobsezhnejsha zbirka svetovnega in domachega vedenja, kadar koli objavljena v Sloveniji. Zhal v njem med visokimi vojashkimi poveljniki najdemo le feldmarshala Svetozarja Borojevicha.

Velikega admirala slovenskega rodu Antona Hausa leksikon ne pozna.

 

Leksikon Cankarjeve zalozhbe (2004) vsebuje geslo za Svetozarja Borojevicha in med drugim navaja, da je bil avstrijski feldmarshal srbskega rodu.

Velikega admirala slovenskega rodu Antona Hausa leksikon ne pozna.

Veliki sploshni leksikon zalozhbe Modita, 2006, pozna Borojevicha kot avstrijskega feldmarshala srbskega rodu, njegovo uspeshno obrambo na soshki fronti in zmotno najvishji chin med avstro-ogrskimi chastniki slovanskega rodu.

Velikega admirala slovenskega rodu Antona Hausa leksikon ne pozna.

Leksikon SOVA Cankarjeve zalozhbe (2006) pozna Borojevicha kot avstro-ogrskega feldmarshala, rojenega na Hrvashkem, poveljnika armadnega korpusa v Galiciji in kasneje poveljnika 5. armade na soshki fronti, kjer je zadrzhal 11 italijanskih ofenziv ter navaja sporno navedbo, da je dosegel najvishji chin med avstro-ogrskimi chastniki slovanskega rodu.

Velikega admirala slovenskega rodu Antona Hausa leksikon ne pozna.

Ko je prejel poveljnishki red Marije Terezije, je pridobil tudi pravico do baronskega naziva. Na grobu je sicer poimenovan »de Bojna« (bil je namrech drzhavljan Ogrske), vendar zgodovinarji she danes niso enotnega mnenja, ali je tak naziv tudi dejansko prejel.

Ker je prejel poveljnishki red Marije Terezije, je pridobil pravico do baronskega naziva, ki pa ga je vechkrat odklonil. Po smrti je s soglasjem vdove dobil naziv baron Anton Haus von Hohernwart.

Pomembno priznanje pa mu daje eden najvechjih poznavalcev pomorske vojashke zgodovine Paul G. Halpern, ki ga imenuje kar »intelektualni admiral«.

 

 

Glede na navedeno primerjavo se ne smemo chuditi, da toliko Slovencev pozna samo Svetozarja Borojevicha. Che tako dobro poznamo »zamolchanega« feldmarshala Borojevicha, kaj potem lahko rechemo o velikem admiralu Antonu Hausu, che vechina Slovencev o njem ne ve ne more zvedeti skoraj nichesar.

 

 

 

 

__________________

1 Shele pred kratkim je bil njegov opis v Wikipediji dopolnjen z nekaj najpomembnejshimi podatki iz njegovega zhivljenja.

2 Newspeak, Wikipedija, »The word blackwhite denotes the Newspeak user's ability to believe that black is white, to know that black is white, and to forget that one has ever believed the contrary.” https://www.google.si/search?q=newspeak&rlz=1C1GGGE_slSI448SI582&oq=newspeak&aqs=chrome..69i57j69i59j69i60l2.1274j0j4&sourceid=chrome&ie=UTF-8, chas zadnje spremembe: 25. julij 2018 ob 02,48.

3 https://www.dnevnik.si/1042756231

 

 

 

 

 

 

Razstava NUK o »zamolchanem« feldmarshalu Borojevichu leta 2003

 

 

 

 

 »Zamolchani« Svetozar Borojevich na slovenski znamki 2017, objavljeno

na naslovnici Filatelistichnega zbornika XXVII/2017