Revija SRP 141/142

Matjazh Jarc

 

O CHEM GOVORIJO PTICE

(radiofonska oddaja)

 

EF-1.: Ptichji zbor (gre pod tekst)

 

BRALEC: Ko se zachne daniti, se oglasijo prvi glasovi ptichjega zbora. Zhe od nekdaj se ljudje chudimo tej povezanosti svetlobe, zvoka in vsebin, zajetih v govorici ptic. 9000 ptichjih vrst, kolikor jih zhivi na Zemlji, se oglasha v devet tisoch jezikih. In ker ne razumemo teh jezikov, ampak lahko samo obchutimo, slutimo, kaj pomenijo, smo se ljudje navadili rechi, da se ptice pach oglashajo, nekatere med njimi pa da celo pojejo. Ne da bi zares vedeli, o chem.

 

BRALKA: Seveda lahko – glede na okolishchine, v katerih se oglashajo – sklepamo, da gre za ljubezenske izlive ali pa za oznachevanje teritorija in tako naprej ... Sodimo pach po sebi. In res obstaja med chloveshkimi in ptichjimi jeziki velika podobnost. Che prisluhnemo zhe majhnemu zboru raznolikih chloveshkih govoric, so nam vsebine, izrazhene v jezikih drugih ljudstev, popolnoma nerazumljive.

 

EF-2.: Ptichji zbor preide v chloveshki zbor. (Razlichni jeziki, predvajani hkrati, se med sabo prekrivajo do nerazumljivosti.)

 

BRALEC: Preden bomo izdelali prve slovarje ptichjih jezikov, bo minilo she mnogo let. Medtem pa ornitologi, bioakustiki in drugi znanstveniki, ob njih pa mnogi ljubitelji, opazujejo in preuchujejo ptice. Mnogo ljudi snema njihovo oglashanje in zlasti petje. Tako nastajajo shtevilne zbirke posnetih ptichjih pesmi. Najvechjo v Evropi hrani Britanski nacionalni zvochni arhiv, nekatere so dostopne celo na svetovnem spletu (EF-3.: Zvonarchek, pod tekstom), na primer na portalu Xeno Canto, na katerem s svojo impozantno govorico nastopa tudi Zvonarchek ...

 

NAPOVEDOVALEC -1 (kot odmev): Procnias nudicollis.

 

(EF-3 izzveni) 

BRALKA: Tudi v efektoteki Radia Slovenija je nekaj posnetkov ptic. Avtor in rezhiser te igre je izbral nekaj najlepshih in najzanimivejshih ptichjih pesmi. Zanima ga namrech, o chem pojejo ptice.

 

NAPOVEDOVALEC -2: Hippolais icterina.

 

EF-4.: Rumeni vrtnik (Efekt se nato ponovi pod bralchevim tekstom.)

 

BRALEC: »To je Rumeni vrtnik,« je povedal bioakustik dr. Tomi Trilar, »ki sicer ne gnezdi v Sloveniji, ampak smo ga posneli med njegovim postankom ob spomladanski selitvi.«

Glasbenika Boshtjana Gombacha je pesmica Rumenega vrtnika takoj spomnila na neko melodijo, precej znano nam ljudem, in zapiskal jo je na pishchal.

 

BRALKA: »Kje sem zhe slishala to vizho?« se je sprashevala nasha glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ko je potem brskala v glasbenem arhivu in konchno nashla ...

 

EF-4 preide v glasbo

 

GLASBA 1 (Koda iz Rossinijeve opere)

 

BRALEC: In vsi skupaj smo se, kot zhe toliko ljubiteljev ptic pred nami, ponovno soochili z vprashanjem: kaj je bilo prej, chloveshka ali ptichja glasba?

Nismo vedeli.

 

BRALKA: Zato smo Rumenemu vrtniku prisluhnili she enkrat. Tokrat je zapel drugache. Pravijo namrech, da znajo ptice pevke zapeti po vech pesmi, nekatere samo po nekaj, druge pa celo po vech sto. Nauchijo se jih od starshev, pa tudi od drugih ptic. Rumeni vrtnik se je najbrzh tako nauchil to melodijo in Boshtjan jo je takoj ujel v svoj inshtrument.

 

EF-5.: Rumeni vrtnik 1

 

GLASBA 2 (Ochi chjornie)

 

BRALKA: Tako se je zgodilo, da je ptichek podal glasbeno vizho, glasbenik pa jo je slishal in iz nje razvil svojo temo. Iz ptichje glasbe je nastala chloveshka glasba.

 

BRALEC: Mogoche se je pa zgodilo obratno? Kaj che je tichek slishal mozha, ki je po stezi dobre volje kolovratil domov in si spotoma izmislil vizho o svojih treh zhenskah, pa ga je slishala popevati Mochvirska trstnica in se od njega nauchila svoje nove pesmice?

 

NAPOVEDOVALEC -3: Acrocephalus palustris

 

EF-6.: Mochvirska trstnica 1

 

BRALEC (zapoje skupaj s tichico): Ta stara na kitaro, ta mlada na klavir, se j' kuhar'ca smejala, k'je kuhala krompir ...

 

GLASBA 3 (Ta stara na kitaro)

 

BRALKA: Znano je, da so nekateri ptichki odlichni oponashalci. Shkorec je gotovo med najboljshimi. Che slishi melodijo samo enkrat, jo zna ponoviti. (EF-7.: Shkorec 1) Tale, nash, je bil na primer – ljubitelj in poznavalec Straussovih valchkov.

 

NAPOVEDOVALEC -4: Sturnus vulgaris

 

EF-8.: Shkorec

 

GLASBA 4 (Straussov valchek)

 

BRALEC: Ti shkorci res niso kar tako.

 

Mozart si je nekoch pozhvizhgaval novo temo, ko je nakupoval na trzhnici, in iz kletke na stojnici je nenadoma to isto temo zachel pozhvizhgavati shkorec. Ali pa je bilo obratno, da je Mozart, ves nesrechen in brez idej, pohajkoval po trgu in mu je shkorec odzhvizhgal natanchno tisto temo, ki je skladatelju manjkala za novo skladbo (pravijo, da naj bi bil to njegov klavirski koncert v G-duru).

 

GLASBA 5 (gre pod tekst, Mozartov klavirski koncert v G-duru)

 

BRALKA: O tem, kdo od njiju je vizho zachel pozhvizhgavati najprej, se muzikologi she do danes niso mogli zediniti.

Kakor koli zhe, mojster si je shkorca kupil in postala sta dobra prijatelja, che ne celo glasbena sodelavca. Ta pomisel izhaja iz znanega dejstva, da je Wofgang ob shkorchevi smrti organiziral chisto pravi, chloveshki pogreb, ki so se ga morali udelezhiti vsi njegovi prijatelji.

 

(Glasba izzveni.)

 

BRALEC: In ko smo zhe pri Mozartu, ni vech dalech do Beethovna. Njegov mogochni, pompozni uvod v 5. simfonijo je chisto podoben pesmici, ki jo pozhvizhgava ... vrabchek.

 

NAPOVEDOVALEC -5: Passer domesticus

 

EF-9.: Vrabchek

 

BRALEC: Tezhava je v tem, da tale vrabchek ne zna oponashati chloveshke glasbe in da je njegov motiv osnovna pesmica ne samo enega vrabchka, ampak celotne vrste. Prav vsak vrabec zna zachivkati to pesmico. Tu skoraj ni dvoma: Beethovnov slavni motiv iz 5. simfonije je nastal iz glasbe vrabchkov. Ali pa je nastalo petje teh ptichkov iz istih virov, iz katerih nastaja tudi chloveshka glasba?

 

NAPOVEDOVALEC -6: Falco tinnunculus

 

BRALKA: Nedavno so tonski mojstri Radia Slovenija posneli mladichka postôvke, ki se je na ves glas navdusheval za shpanske ritme. Od kod neki so prishli ti ritmi v njegovo malo glavico, ki kljub ostrim ochesom ujede pach ni mogla videti do Shpanije, pa tudi njen sluh od tod najbrzh ne dosega tistih krajev?

 

EF-10.: Postovka

 

GLASBA 6 (flamenko)

 

BRALEC: Dosti lazhje kot odgovoriti na vprashanje, od kod shpanski ritem iz kljunchka mladicha slovenske ujede, je ugotoviti, kako se je tale papiga …

 

EF-11.: Papiga (sama, pod tekstom)

 

… kako se je tale papiga nauchila peti ob spremljavi klaviatur. Ta ptica je namrech she boljsha oponashalka od shkorca. Razlika med njima je le ta, da zna papiga kaj hitro oponashati chlovekovo govorico, nima pa tako dobrega glasbenega posluha. Ampak kdaj pa kdaj ji kljub temu uspe.

 

EF-12.: Papiga 1 (ob glasbeni spremljavi)

 

NAPOVEDOVALEC -7: Columba palimbus

 

BRALKA: Nekateri ptichi s svojimi glasbenimi idejami sledijo razvojnim trendom in so se, kot slishimo, zhe otresli vplivov resne glasbe. Tako se na primer golob grivar navdushuje za ptichji blues.

 

EF-13.: Golob grivar

 

BRALEC: Columba ni oponashalec in najbrzh prav zato vchasih zavije nekoliko po svoje ...

 

BRALKA: ... che pa njegovo petje le nekoliko ritmichno uredimo in mu v zvochno ozadje postavimo ptichji ansambel, je, kot bi prevedli njegovo glasbo v chloveshki glasbeni jezik.

 

BRALEC: In tako je chloveshka inachica bogatejsha za ptichjo vsebino.

 

EF-14.: Golob grivar 1 (preide v glasbo)

 

GLASBA 7 (blues za kombo zasedbo)

 

NAPOVEDOVALEC -8: Anonymus

 

BRALEC: Naravnost neverjetno se zdi, kako je lahko tale gos, ali kaj je zhe ta ptica pevka, vplivala na pomembno strujo v free-jazzu ...

 

EF-15.: Saxfreetich (gre pod tekst)

 

BRALEC: Kar nekaj svetovno znanih saksofonistov se je zgledovalo po njenem petju, med njimi pa je gotovo prednjachil ......................................

 

Efekt nekaj trenutkov sam, nato se prelije v glasbo.

 

GLASBA 8 (free jazz, igra progresivni saksofonist)

 

BRALKA: Kljub temu pa, da naletimo med ptichjimi glasbenimi umetniki celo na postmoderniste, se nam kar samo od sebe ponuja spoznanje, da zhe od davnin ptichja glasba she najbolj vpliva na preprostega chloveka, ljubitelja ljudske glasbe, kakrshen je – recimo – lovec.

 

NAPOVEDOVALEC -9: Garrulus glandarius

 

EF-16.: Shoja

 

BRALEC IN BRALKA: ( dvoglasno, pripevata shoji): Lisichka je prav zvita zver, pod skalco ima svoj kvartir, pa z repkom mahljá, pa s tachko praská, pa vprasha che j'lovec doma ...

 

GLASBA 9 (Lisichka)

 

NAPOVEDOVALEC -10: Lullula arborea

 

BRALKA: Tudi hribskega shkrjanchka sem najprej zaslishala jaz, preprosti chlovek, in sem si piskala njegovo vizho tako dolgo, dokler ni ponarodela.

 

EF-17.: Hribski shkrjanec

 

GLASBA 10 (Chin chin chin drezhnica)

 

BRALKA: Shele pri nas, na dezheli, je to melodijo slishal veliki slovenski skladatelj in jo vgradil v svojo velepomembno kompozicijo.

 

GLASBA 10 (Besne gliste za pihala)

 

BRALEC: Ampak dajmo se pred koncem oddaje spet malo zresnit.

Povedal sem zhe, da se ptichki nauchijo svojih pesmi od starshev in od drugih ptichkov. Marsikdo misli, da potem vse zhivljenje ponavljajo iste melodije. Toda ali je to res tako?

 

NAPOVEDOVALEC -11: Turdus merula

 

EF-18.: Kos

 

BRALKA: Ali si ne zna ptichek tudi sam izmisliti kake pesmi?

 

BRALEC: Ali ne zapoje kdaj katere, ki se je ni nauchil od drugih, niti od svojih starshev, niti od drugih ptichev?

 

BRALKA: In niti od chloveka ali drugih zhivali?

 

NAPOVEDOVALEC -12: Pyrrhula pyrrhula

 

EF-20.: Kalin (gre pod tekst)

 

BRALKA: Mogoche je glavna melodija pesmi tegale kalinchka res razshirjena tudi med drugimi kalini, toda vmes ptichek zazhvizhga célo malo mnozhico kratkih tonov, ki jih razvrsti chisto po svoje.

 

EF-21.: Kalin 1

 

BRALEC: Tezhko bi si bilo predstavljati, da bi glasbenik natanchno povzel to melodijo in jo uporabil v skladbi chloveshke glasbe. Prevech je samosvoja, tako znachilno – ptichja. Podobno kot pesem kosov, ki so izvrstni improvizatorji; drobne tone med svojimi glavnimi motivi odpojejo vsakich drugache, v drugem zaporedju in v vedno novih, virtuozno hitrih ritmichnih razvrstitvah. Chlovek bi lahko z natanchnim prepisovanjem belezhil in preurejal kosove briljantne glasbene ideje v nedogled.

 

Ponovi se variacija posnetka NAPOVEDOVALEC -11.

 

EF-22.: Kos 1 (gre pod tekst)

 

BRALKA: Znanstveniki, ki raziskujejo neverjetne glasbene sposobnosti malih ptichjih mozhganchkov, predvsem pa skoraj chudezhno uchinkovitost zvochilnih organchkov ptichjih telesc, so med drugim ugotovili, da so le-ti precej bolj uchinkoviti od chloveshkih: medtem ko chlovek izkoristi za oblikovanje zvoka le nekaj odstotkov zraka, ki ga poshilja prek svojih glasilk, ne gre pri ptichku v prazno skoraj nich sapice. Ves se preda petju.

 

EF-23.: Kos 2

 

BRALEC: Mnogi ptichki z mozhganchki opredeljujejo in nato ustvarjajo sosledje razlichnih drobnih zvokov hitreje kot chlovek. Tako hitro, da chloveshko uho niti ne opazi razlik v razpostavljanju posameznih glasov v razlichne kombinacije in se mu rado zdi, da ptich samo ponavlja isto pesem, cheprav bitjece v resnici sporocha razlichne vsebine v vedno istem ptichjem jeziku ali celo narechju.

 

BRALKA: Mogoche je tudi zato njihova govorica chloveku she vedno nerazumljiva?

 

BRALEC: Ali pa lahko govorico ptic nekateri ljudje vendarle dojamemo, ne da bi jo razumeli?

 

NAPOVEDOVALEC -13: Turdus philomelos

 

EF-24.: Rjavi drozg (gre pod tekst)

 

BRALKA: Za rjavega drozga pravijo, da zna zapeti najdaljsho ptichjo pesem. V resnici pa ravno pri njem sploh ne gre toliko za petje, kot za izrazito ptichjo klepetavost. Kaj vse ima Turdus philomelos povedati! In s kakshno vzvisheno retoriko!

Po barvi glasu in melodiki jezika rjavih drozgov ter po gostobesednosti ga prepoznash zhe ob prvem oglashanju. Che pa bi glasbenik zhelel v njegovem izrazhanju odkriti glasbo, kakrshna je znana ljudem, bi moral kar krepko urediti ritem drozgove improvizacije in pri montazhi tako nastale skladbe dodati v ozadje she podporno ptichjo sekcijo. Poznavalci bi lahko nato ugotovili, da gre za spretno sinkopiran ritem valchka, ki pa je pri pticah mnogo svobodnejshi kot pri ljudeh, kajti v chloveshkem dojemanju se mora ujemati v strogo enakomernost, sicer sploh ne zaznamo, da gre za valchek.

Do tega obchutka svobodnosti pri ptichjem muziciranju pa je gotovo prishlo zaradi njihove sposobnosti letenja.

 

EF-25.: Rjavi drozg 1

 

BRALEC: In tako si mora chlovek tudi pri poskusih razumevanja govorice ptic pomagati z modernimi tehnichnimi napravami, sicer bi ostal precej nemochen. Ne samo pri anatomskih raziskavah konstrukcije ptichjih telesc, pri katerih glasbenika boli srce, temvech predvsem pri zvochnem snemanju in obdelavi posnetega gradiva.

 

EF-26.: Ptichki v ritmu rokerskega valchka

(BRALEC, pod efektom, shteje ritem valchka: »1 2 3 , 2 2 3, 1 2 3, 2 2 3 ...«.

Ko se efektu pridruzhi flavta, bralec preneha shteti, efekt pa gre pod tekst.)

 

BRALKA: Z vse vech posnetki v zvochnih knjizhnicah je prihodnjim ptichjim jezikoslovcem na razpolago vedno vech delovnega gradiva, iz katerega bodo schasoma lahko izlushchili, kaj pomenijo posamezni glasovi v razlichnih ptichjih jezikih in narechjih istih ptichjih vrst.

 

BRALEC: Iz raznolikih povezav med posameznimi glasovi, njihovimi razlichnimi intonacijami in neenakomernimi vmesnimi presledki bodo postopoma izlushchili pomene ptichje govorice.

 

BRALKA: In shele tedaj bo konchno odgovorjeno na eno osnovnih vprashanj, ki si ga znamo danes samo zastaviti:

 

NAPOVEDOVALEC -14: O chem govorijo ptice?

 

EF-27.: Vesolje (na koncu se ponovi konchnica EF -26.)

 

Konec