Revija SRP 141/142

Ivo Antich

 

MULTIKULTI

(3x horror dvogovor)

 

DAJ MI SEKS

 

– Glej ga no, kakshen pa si? Kaj si pa pochel, da imash vso glavo povito? Pa menda te ni kdo s sekiro klepnil?

– Tochno tako …

– Nemogoche … Kako se ti je moglo kaj takega pripetiti?

– Bil sem nekaj dni pri Nacetu na njegovem vikendu … Saj vesh, tista kmetija v Kurjem

grabnu …

– Ja … Pa ste se stepli?

– Niti ne … Poglej: Nace je imel vech gostov … Nekakshni mednarodni umetniki … Ohladilo se je, pa je Nace rekel, da bomo kar zakurili v stari kmechki pechi. Shel sem v barako na dvorishchu, da bi nasekal drva. Tam se je motala ena od gostij, nekakshna Shpanka ali kaj, in ker je bila blizhe orodju, sem ji rekel: »Give me sax!« … Zdi se, da zhenska ni prevech obvladala angleshke latovshchine, s katero smo se sporazumevali … Vsa navdushena je skochila name in me zachela vlechi nase …

– Mislila je, da hochesh seks … Najbrzh ni vedela, da »sax« pomeni »sekira« … Tu gre za delikatne zvochne nianse, ne? Ampak kdo te pa je potem s sekiro? Je iznenada prishel njen mozh?

– Ne … ona me je kresnila …

– Zakaj?

– Ker me seks z njo ni prav nich mikal …

– No, no … Kako pa to?

– Dama je imela za sabo zhe 76 pomladi …

 

 

 

SVETOVLJANI

 

– Vesh, mene najbolj razbesni, che kdo reche, da prebivalci Slovenije nismo svetovljani …

– Kaj pa je po tvojem protidokaz?

– Povezanost vendar! Direktna povezanost s svetom! Poglej: poznam Bezhigrajchana, ki se pishe Jovan Pok Tak. Njegova mati je Albanka, oche pa od nekod iz Polinezije.

– Saj res! Jaz poznam rojenega Mariborchana z imenom Muhamed Ibn Kaldun el-Hamadani. Pol Indonezijec, pol Nigerijec. V New Yorku sem srechal Juda Wernerja Saplotnicka, chigar starsha sta bila iz Slovenije, a sploh ni vedel, kje lezhi ta dezhela.

– No, vidish! Jaz sem v Londonu spoznal nekega Alojza Mlinarja, ki je trdil, da je Rusochehoslovak, nazadnje pa sva ugotovila, da je bil rojen v Zgornjem Kashlju. Govoril je seveda samo angleshko z mochnim irskim naglasom. Poznal sem tudi Ljubljanchanko, ki se je pisala Leopoldina Dostojevska Schwarzdraxler-Tolstoj. Pa tudi jaz sem direktno vkljuchen v ta svetovni pretok krvi …

– Kako to mislish?

– Moj ded je bil armenski Kurd. Moja hcherka Lojzka je v Burkini Faso porochena z japonskim inzhenirjem Arthurjem Kobayagijem. Zarochenka mojega sina je Hrvatica iz Kopra, Carmela Fridolini. Moja prva zhena pa je pred dvema letoma ushla z nekim Indijancem na Shvedsko …

– Fantastichno!

– Pa she nekaj! Zdaj sem namrech, ker znam precej jezikov, postal uradni prevajalec na sestankih nashega hishnega sveta …

– Chemu pa to?

– Da se pach lahko sporazumevamo. Poglej: v kleti stanuje Rom Mehmed Girica, v prvem nadstropju Herman Horchenlaufer, v drugem Giuseppe Bonpolitano, njegov sosed je Senegalec James Dixy Foufousou, na podstreshju pa zhe pol leta zhivi portugalski pisatelj Vsevolod Kwang Tung, ki pishe prozo v finshchini, pesmi pa v nizozemshchini …

– Basta! Basta! Too much! Ciao!

– O. K.! Jaz pa bom odshibal v snack-bar »Transorbital« na spaghetti alla milanese … Bye, bye!

 

 

 

MULTIKULTI(NULTI)

 

– V znamenju treh nichel, od leta 2000, v tretjem tisochletju, je res nastopil nov chas. Vchasih se mi zdi, da nich ni vech tako, kot bi naj bilo …

– Kako pa naj bi bilo?

– Recimo, kot nekoch: vsaj priblizhno logichno …

– Che te prav razumem: v chasu izbruha rachunalnishke racionalnosti vlada iracionalnost?

– Globalno, na vseh nivojih, od elementarno bioloshkih prek sociopolitoloshkih do kozmoloshkih, so fakti spremeshani z lazhmi, s ponaredki, s fikcijo.

– Kako to mislish?

– »Zdrava« kmechka hrana je nafilana z vsakrshnimi strupi. Kultura ni vech temeljna politika etnoidentitete, temvech je nekaka multikulti mineshtra, besedichenje o vsestranski odprtosti ob sochasnih konclagerskih ukrepih vrtichkarske samozashchite. Astronomi naj bi zhe zrli v nekakshno bigbang rojstvo vesolja, dolochajo mu celo »letnico«, hkrati pa si niso na jasnem, ali je vesolje konchno ali brezkonchno, ali se razteza ali se krchi, ali je ravno ali ukrivljeno, ali je univerzum ali multiverzum …

– No, vsaj zemeljska dejstva in stvarna dokumentacija imajo she vedno svojo veljavo.

– Ha-ha, tu shele se odpira kaos … Slikovit primer zgodovinskega »dejstva«: sfinga v Gizi naj bi bila sholsko-uradno stara okrog 6000 let, nekateri pa dodajajo vsaj she eno nichlo. Pa she kaj, na hitro, z najvishjih svetovnih nivojev … Trditve, da prejshnji predsednik Obama ni bil rojen na tleh ZDA, se pravi na Havajih, kot kazhejo njegovi dokumenti, ampak v Indoneziji ali morda celo v Afriki. Sedanji predsednik Trump (tudi njemu oporekajo izvolitev) deluje kot nekak multikultivator-pometach, z razlichnimi »fakenews« se zavzema za avtentichne, mochnejshe, vsestransko ochishchene ZDA, sam je »Nemec-Shkot«, zhena pa »Nemka« iz Sevnice. Nekateri naj bi tudi izbrskali judovske prednike Tita, Merklove, Putina …

– Krasno. Odpirash mi ochi tudi glede mojega samozavedanja. Prej nisem posvechal posebne pozornosti nekaterim podobno ohlapnim dejstvom iz mojih osebnih izkushenj.

– Kaj mislish s tem? Si morda rojen na Havajih?

– Rojen sem v Ljubljani. Tako pishe v mojih dokumentih. V resnici sem pa bil rojen – na Ljubljani.

– Na ladji? Slovenska Sploshna plovba je nekoch imela tovorno ladjo z imenom »Ljubljana«. Komaj verjetno, da bi se kdo rodil na njej.

– Rojen sem bil na poljski ladji »Lubiana«, imenovani po mestu na Poljskem. Takrat je plula mimo rta, ki ima slovensko ime Rt dobre nade in she bolj slovensko ime Rt dobrega upanja; prvo je namrech tudi hrvashko (brez arbitrazhe). Imel sem teto, strashno pobozhno, strogo in sitno samico, ime ji je bilo Nada, rojena je bila v Trstu, govorila pa je samo nemshko; otroci smo ji rekli »huda Nada«, zato sem mislil, da so tisti afrishki rt poimenovali po neki pravljichni »dobri Nadi«. Dokler nisem zvedel, da »nada« po shpansko pomeni – nich.