Revija SRP 141/142

Damir Globochnik

 

FRANCHISHEK LAMPE IN FOTOGRAFIJA 

 

Filozof, teolog in urednik Franchishek Lampe je bil rojen 23. februarja 1859 v Zadlogu v zhupniji Chrni vrh nad Idrijo.1 Po osnovni sholi v Chrnem vrhu in v Idriji ter gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na ljubljansko bogoslovje. V duhovnika je bil posvechen leta 1881. Shtudij je nadaljeval v Gradcu in ga konchal z dvojnim doktoratom: leta 1883 je doktoriral iz teologije, leta 1885 iz filozofije. Leta 1883 je postal podvodja ljubljanskega bogoslovnega semenishcha. Na bogoslovnem uchilishchu je zachel leta 1885 predavati filozofijo in dogmatiko. Istega leta je postal vodja deshkega sirotishcha v Marijanishchu v Ljubljani, kjer je bil tudi verouchni uchitelj. Prav tako v letih 1884 do 1891 uchil verouk na Mahrovi trgovski sholi.

Zhe v ljubljanskem semenishchu se je zachel intenzivno pripravljati na bodoche delovanje na literarnem podrochju. Razmishljal je o listu, ki bi bil posvechen znanosti in leposlovju.2 Leta 1881 je ustanovil Cirilsko drushtvo, namenjeno bogoslovcem za vaje v pisanju in govornishtvu. Konec leta 1887 je s pomochjo nekaterih chlanov Cirilskega drushtva zasnoval mesechnik Dom in svet, ki je bil poleg Ljubljanskega zvona vrsto let najpomembnejsha domacha literarna in druzhboslovna revija. Prva shtevilka je izshla januarja 1888. Lampe je bil pri Domu in svetu urednik, upravnik in odpravnik. V njem je objavljal filozofske spise, pouchne spise, potopise, zhivljenjepise in programske razprave. V letu svoje smrti je v Domu in svetu (letnik 1900) objavljal v nadaljevanjih razpravo »O lepoti«, ki jo je nameraval izdati kot posebno knjigo. Ohranjen je del Lampetove korespondence s sodelavci, pisatelji, slikarji in fotografi.

Franchishek Lampe je bil zagovornik tomistichne filozofije. Njegovo najpomembnejshe filozofsko delo je Uvod v modroslovje (1887). Zanimala ga je tudi psihologija. Leta 1890 je izdal Dusheslovje (1890). Bralcem Doma in sveta je sholastichno filozofijo na poljuden nachin poskushal priblizhati v »pomenkih«, ki so izshli v knjigi Cvetje s polja modroslovskega (1897). Za Mohorjevo druzhbo je pisal Zgodbe svetega pisma, ki so zachele izhajati leta 1894 (sedem snopichev do leta 1900). Ko ga je Mohorjeva druzhba zaprosila za Zgodbe, je med februarjem in majem 1891 obiskal Egipt in Palestino. Potovanje je opisal v potopisu Jeruzalemski romar (dva dela, 1892 in 1893). Nekatere risbe v knjigah so nastale po Lampetovih fotografijah. Leta 1888 je romal na grob sv. Petra v Rimu in si ogledal umetnishke zbirke. Dr. Evgen Lampe (teolog, nasledil Franchishka kot urednik DiS) pishe, da je Franchishek Lampe odshel tudi na Dunaj in Budimpeshto, da bi si ogledal zavode, v katerih so izdelovali klisheje za Dom in svet. »S chasom je tako shtedil, da si niti najpotrebnejshega pochitka ni privoshchil. Na izprehod ni hodil. Poznal je samo pot v kapelo, v sholo in v tiskarno. Redkokdaj je shel kam na dezhelo, in takrat vechinoma le, da bi zavodu koristil ali pa prinesel kako fotografijo za list.«3

Andrej Kalan omenja Lampetovo osebno skromnost, asketsko zhivljenje, ljubeznivost, vedozheljnost, neumorno delavnost na razlichnih podrochjih, pa tudi bolehnost in tezhave z ochmi.4

Lampe se je ukvarjal tudi s prevajanjem. Sodeloval je pri nachrtu za osushevanje Ljubljanskega barja. Od leta 1885 je bil odbornik Slovenske matice, od 1893 njen podpredsednik. Leta 1897 je postal prvi predsednik Chebelarskega drushtva. Leta 1900 je bil imenovan za ljubljanskega stolnega kanonika. 24. septembra istega leta je v starosti 41 let umrl v Ljubljani.

V svojih spisih je goreche zagovarjal katolishke filozofske, estetske in politichne nazore, vendar mu je liberalni tabor ob smrti izrekel priznanje, da je bil blag in znachajen mozh, zgleden duhovnik in vrl narodnjak ter da nikoli ni prestopil meja stvarne kritike in se podal v pamflet, med vsemi pristashi Mahnicheve struje naj bi bil najsvobodomiselnejshi, z objavljanjem ilustracij v Domu in svetu pa naj bi »pospesheval med nashim ljudstvom chut za lepoto in umetnost ter vplival na razvoj etetishkega okusa«.5

V Domu in svetu, ki je od leta 1893 imel podnaslov »ilustrovan list za leposlovje in znanstvo«, je veliko pozornost namenil tudi fotografiji. Leta 1893 je z objavo zhivljenjepisa Janeza Puharja pomagal obuditi spomin na prvega domachega fotografa in fotografskega izumitelja. Leta 1884 se je seznanil s Christianom Paierjem. Paierjeva potovanja na Blizhnji vzhod je leta 1893 vkljuchil v potopis »Potovanje krizhem jutrove dezhele«. Objavljal je tudi prispevke drugih avtorjev o fotografiji. Kaplan Anton Tramte je leta 1890 prispeval razpravo o stereo fotografiji (»Nekoliko o fotografiji«, Dom in svet, 1890, sht. 6, str. 181–183, sht. 7, str. 215–216). Profesor fizike Simon Shubic je pisal razprave o rentgenski sliki (»Fotografovanje nevidnih stvarij«, Dom in svet, 1895, sht. 5, str. 155–159, sht. 6, str. 186–189), o barvni fotografiji (»Fotografovanje v prirodnih barvah«, Dom in svet, 1896, sht. 1, str. 30–31) in o filmu (»Zhive fotografije«, Dom in svet, 1898, sht. 11, str. 18–20).

Franchishek Lampe je za potrebe Doma in sveta nabavil fotografsko opremo in zachel fotografirati. »Poleg vseh svojih tezhavnih del se je sam uchil fotografovanja, da ga okrasi in ozaljsha, in le njegovi vstrajni delavnosti se moramo zahvaliti, da imamo slovenski ilustrovan list.«6 Objavljal je lastne dokumentarne fotografije, ki so nastale posebej za Dom in svet. Dr. Janez Evangelist Krek je zapisal, da je Lampe »s svojim fotografichnim aparatom prehodil nashe dezhele in iskal slik za 'Dom in Svet'«.7 Njegove fotografije, ki jih lahko uvrstimo v razlichne fotografske zhanre (vedute, portreti in zrezhirane figuralne kompozicije, cerkvene notranjshchine, reprodukcije likovnih del, razlichni slavnosti dogodki), prichajo o dobrem poznavanju fotografske tehnike. Vechkrat je fotografiral tudi samega sebe. Andrej Karlin je menil: »Najbolj znachilna za Lampeta se mi zdi ona njegova podoba, ki kazhe Lampeta obdanega ali tako rekoch od vseh stranij zakopanega v knjigah. S tem je nekako najlepshe oznachena njegova neumorna pridnost, njegova ljubezen do knjig, do uchenja, do dela.«8

Lampe je v Domu in svetu objavljal tudi fotografije drugih avtorjev (Alois Beer, Ivan Kotar, Benedikt Letgerporer, Srechko Magolich, Davorin Rovshek).

 

 

 

Mlada junashka cheta (Ljubljanchani so na ljudski veselici 22. junija 1893

praznovali 300-letnico bitke pri Sisku) (v: Dom in svet, 1893, sht. 9)

 

 

 

 

 

Velesovo (v: Dom in svet, 1898, sht. 24)

 

 

 

1 Biografski podatki predvsem po: Evgen Lampe, »Spomini na dr. Franchishka Lampeta«, Dom in svet, 1920, sht. 20, str. 609–613, in Alesh Ushenichnik, »Franchishek Lampe«, Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1925–1932, str. 610–614.

2 Po: Andrej Kalan, »Spomini na dr. Franchishka Lampeta«, Dom in svet, 1920, sht. 22, str. 673.

3 Po: Evgen Lampe, »Spomini na dr. Franchishka Lampeta«, Dom in svet, 1920, sht. 20, str. 613.

4 Andrej Kalan, »Spomini na dr. Franchishka Lampeta«, Dom in svet, 1920, sht. 22, str. 673–676.

5 Po: Anton Ashkerc, »+ Dr. Franchishek Lampe«, Ljubljanski zvon, 1900, sht. 11, str. 651–652.

6 Po: »+Kanonik dr. Franchishek Lampe«, Dom in svet, 1900, sht. 19, str. 578.

7 Janez Evangelist Krek, »Dom in Svet zhivi«, Dom in svet, 1917, sht. 6.

8 Andrej Kalan, »Kanonik + dr. Franch. Lampe«, Drobtinice, Ljubljana 1900, str. 85.