Revija SRP 141/142

Bülent Ecevit
 
OGLEDALO 

 

CHLOVEK Z DVEMA OBRAZOMA

 

moj drugi obraz malo se smej

jaz bom jokal

 

govori o chemer koli

jaz se bom noro

zaljubil

 

moj drugi obraz

opravljaj dolzhnosti

jaz bom pisal pesmi

 

odpiraj fascikle

pishi pobotnice

celo brez vednosti sodelavcev

jaz pa bom

pomalem umiral

 

moj drugi obraz kje si

nestrpno chakam

da mi prinesesh

koshchek kruha

 

(1953)

 

 

 

LETECHI KROZHNIKI
 
to neskonchno nebo
je nashe ali pa ni nashe
te zvezde
so zhive ali pa nezhive
 
v tem prostorju
morajo biti prijatelji
ali pa sovrazhniki
 
che te zvezde zhivijo
morajo biti zhivi na njih
morajo dihati
zhiveti in umirati
 
chlovek se ne more sprijazniti s praznino
v ogromnem prostranstvu
saj ne zhivi le s peshchico ljudi
samoten na svojem drobnem svetu
 
v tem prostoru mora biti zhivljenje

morajo biti zhivi na zvezdah

nam podobni ali pa nepodobni

prijatelji ali pa sovrazhniki

 

naj pridejo nash svet obiskat

naj pijejo iz nashih vodá

 

(1953)

 

 

 

PREHAJATI

 

reko za reko

iz dezhele v dezhelo

meje prehajati

 

meje prepade

nevidne zidove

prepovedi tabuje

 

v mislih v sanjah

v srcu prehajati

prehajati

prehajati

 

(1970)

 

 

 

ALI SI TI JAZ

(ne vem)

 

moje telo ali me ozhivljash

ali me ubijash ne vem

 

moje oko ali mi dajesh vid

ali me slepish ne vem

 

moja glava ali mi dajesh spoznanje

ali ga prikrivash ne vem

 

neki jaz biva zunaj mene

ali si to ti ne vem

 

(1971)

 

 

 

SODBA

 

tatovi smo s tatom morilci z morilcem

vsi smo priche vsi smo branilci

vsi smo obtozhenci vsi smo sodniki

 

vchasih opravichimo vchasih obtozhimo

vchasih odpustimo vchasih obesimo

sebe v drugih

 

vsak dan se znajde

v kakshnem hrbtu zaboden nozh

mi ga zarinemo mi smo zabodeni

 

(1975)

 

 

 

OGLEDALO

 

v ogledalu hochem uzreti sebe

obide me zhelja videti tebe

 

pogledam se in vse postaja chrno

obide me zhelja dotakniti se tebe

 

gledam ogledalo v skoku skozenj

obide me zhelja priti do tebe

 

(1976)

 

 

 

PROMETEJ V MESTU

 

prometej zdaj v mestu

ni privezan na skalovje

obkrozhen je z betonskimi zidovi

na podrochju kamor orli ne morejo vstopiti

sam sebe kljuva

 

(1976)

 

 

 

 

BÜLENT ECEVIT (Mustafa Bülent Ecevit; izg. Edzhevit; 1925, Istanbul – 2006, Ankara), turshki politik, pesnik, pisatelj, publicist (Mustafa islamsko ime, arab. Izbran; Bülent ljudsko ime, tur. Velik). Rojen v druzhini izobrazhencev (oche kurdskega porekla prof. univerze v Ankari, mati boshnjashkega porekla ena prvih poklicnih slikark v Turchiji). 1944 konchal Robert College, ugledno amerishko internatsko gimnazijo iz 19. st. (za oba spola) v evropskem delu Istanbula, kjer so se sholale mnoge eminence (tudi lit. nobelovec O. Pamuk). Zachel je sluzhbo prevajalca v Generalni upravi za tisk, 1946 se je porochil s sosholko (1964 ji je posvetil briljantno pesem) in istega leta odshel v London, kjer je bil vech let turshki predstavnik za tisk ter obenem shtudiral orientalistiko (bengalsko, sanskrt, zgod. umet.); pozneje je bival v ZDA (Sev. Karolina) kot novinar. Po vrnitvi je bil izvoljen v turshki parlament (1957) in se posvetil politichni karieri liberalno-levicharske smeri (vodja Republikanske ljudske stranke in Demokratichne leve stranke); za zashchito turshkih drzhavnih interesov je ukrepal tudi »po desni«: kot (vechkratni) premier je 1974 na udar grshkih oficirjev v Nikoziji odgovoril z vojashko zasedbo severnega dela Cipra. Maja 2006 apopleksija (po pogrebu prijatelja), nekaj mesecev pozneje smrt, pokopan na drzhavnem pokopalishchu v Ankari (na pogrebu ok. milijon ljudi).

Njegov pesnishki opus ni posebno obsezhen, vendar ima vidno mesto v sodobni turshki poeziji. Poleg dveh zbirk (Izrezal sem luch iz kamna, 1978; Zgradila sva ljubezen z roko v roki, 1997) so izshli shtevilni izbori. Prevajal je iz angl. (Tagore, T. S. Eliot) in tudi lastne verze v angl. Objavil je ducat politoloshkih knjig: Levo od centra (1966), Demokratichna levica in kriza vlade (1974), Zunanja politika (1975), Delavci in kmetje z roko v roki (1976) itd. V Turchiji so zlasti znane njegove domoljubne pesmi, npr. Turshko-grshka pesem (napisana v Londonu 1947) ter sochutne podobe revshchine v zakotjih Anatolije. V ozhjem literarnem smislu so zanimivejshe njegove krajshe pesmi, kjer se z manj sledov sentimentalne retorike soocha s kljuchnimi vprashanji bivanja, pri chemer izstopa avtorefleksija lastnega »dvojnega obraza« (politik-pesnik). Njegova oblika je prosti verz z malimi chrkami brez interpunkcije, z obchasnimi rimami ali asonancami; npr. v pesmi Letechi krozhniki, katere sklepna verza »gelmeliler dunyamiza / içmeliler suyumuzdan« sta tukaj v prevodu z istim vokalskim izzvenom (obiskat / vodá – izv. edn.). Prichujochi izbor je preveden po izvirniku s pomochjo drugojezichnih prevodov.

 

Izbor, prevod in zapis o avtorju Ivo Antich