Revija SRP 141/142

Branko J. Hribovshek

 

GÖBEKLI TEPE – POSVETNO IN NEBESHKO

 

Zuerst kam der Tempel, dann die Stadt.

(Klaus Schmidt)

 

 

Morda je bilo tako ...

... in zato bom poskushal biti der Teufelsanwalt – hudichev advokat, da bi tako preveril:

Zuerst kam das volle Magen, dann das andere ...

Izkopavanja na arheoloshkem najdishchu Göbekli Tepe (tur. Trebushasti hrib, JV Turchija) she zdalech niso zakljuchena, kljub temu pa razlagajo najdbe, tak je vsaj vtis, skoraj dokonchno, le she nekaj malenkosti naj bi bilo potrebno dodati zgodbi ... Odkrili so, tako so preprichani, do sedaj najstarejshe velichastne zgradbe megalitske arhitekture, ki jih je zgradil chlovek. Zgrajene naj bi bile – datiranje so na sploshno sprejeli kot nesporno – od 9600 do 8000 let pred nashim shtetjem, odvisno od posameznega nahajalishcha.1,2

Pokojni nemshki arheolog Klaus Schmidt (1953-2014) in njegovi sodelavci so zasluzhni za to odkritje z vsemi napori izkopavanj in za ves obseg arheoloshkega raziskovanja, ki she vedno traja, pojasnjuje in zadaja nove uganke.

Na sploshno je bila sprejeta Schmidtova razlaga, da naj bi zadevne zgradbe bile templji, svetishcha ali pa pokopalishcha, ki naj bi pripadala nekemu zgodnjemu verstvu predkeramichne druzhbe lovcev in nabiralcev. Blizhina starodavnega mesta Ur (danes turshki Şanlıurfe), rodnega kraja svetopisemskega Abrahama, je botrovala mnenju, da naj bi bil nekoch na tem prostoru rajski vrt Eden, zraven pa gre tudi podobnost imen Abraham, Brahma in staroegiptovskega Aba Ra Hima ter sploh kraj nastanka velikih sodobnih verstev. Nekateri so celo predlagali t. i. nostratichni razvoj verstev, cheprav je doslej vedno propadlo vsako dokazovanje tovrstnega razvoja; vere se pach pojavijo kot polna zgodba, morda kot sekta zhe obstojeche, in che se spreminjajo, se le z razkoli v sekte.

Za pravilne razlage najdb v arheoloshkem, zgodovinskem in seveda druzhbenem smislu so verska pojasnila usodna ter lahko preprechijo racionalne razprave. To je razvidno iz shtevilnih spisov na to temo. Racionalne razlage pa lahko pri nekaterih zhalijo verska chustva, zato  verskega vidika ne kazhe zanemariti, moramo biti le nepristranski in ga  trezno uposhtevati. O tem vech kasneje.     

Odkrili so neko predzgodovinsko vas 30 km stran od Göbekli Tepeja. Tam so nashli najstarejshe vrste zhita na svetu. Na tem podrochju so ljudje razvili zhivinorejo in nekoliko kasneje tudi poljedelstvo ok. 8500 let pr. n. sht., ne dosti vech kot tisochletje po gradnji spomenikov na Göbekli Tepeju.1

... Kakor ogljikovo datiranje morda kazhe, je Göbekli Tepe na prelomu tega, kar je v razpravi najvechja druzhbena revolucija v chlovekovi zgodovini – sprememba napol nomadskih lovcev v naseljene poljedelce ...3

To naj bi prichevalo o spremembi lovcev in nabiralcev v poljedelsko druzhbo. Glavni razlog za to spremembo naj bi bila potreba naselitve na tem prostoru zaradi chashchenja zhe zgrajenih templjev; prav to naj bi navedlo druzhbo lovcev in nabiralcev, da so opustili nomadsko zhivljenje in namesto tega razvili poljedelstvo, da bi prezhiveli. Tako razlaga Schmidt.

Naj bodo te misli vabljive, skrivnostnega in skoraj ocharljivega pomena, njihov verski vidik zahteva spremembo v razumevanju razvoja chloveshke druzhbe; vendar je nekaj zelo vazhnih stvari, ki jih moramo pojasniti – in te so, za zdaj, v nasprotju dosedanjim razlagam. Teh tukaj ne nameravam ponavljati, ker so v glavnem zhe objavljene in so vsem dostopne. Prav tako ne nameravam ponavljati opisa celotnega Göbekli Tepeja, ker je tudi to zhe vechkrat objavljeno. Osredotochil se bom le na dolocheno mozhnost nastanka tamkajshnjih najstarejshih zgradb, tj. krozhnih ograd v sloju III (layer III). 1, 2

Namen prichujochega spisa je namrech podati nekaj drugachnih misli, razlag in morda celo novih pojasnil glede zadevnih najdb, in sicer na osnovi stvarnih okolishchin, v katerih so zhiveli lovci in zbiralci v predkeramichni dobi, pri tem pa se chimbolj izogibati raznim domnevam.

 

 

Lega  

Göbekli Tepe: gomila najdishcha1, 2 se nahaja na planoti (sl. 1, 2) hribovja Germuş, dela gorovja Antitavrusa (Anti-Taurusa) v Kurdistanu, in tako tudi v zgornjem delu Mezopotamije; shirshe vzeto – na prehodu anatolskega vishavja v nizhine sirske pushchave in ravnico turshkega mesta Harran, na sploshno v severno-juzhni smeri.

 

 

sl. 1

Mala Azija in Blizhnji vzhod v chasu morske gladine –60m: modro voda, zeleno in sivo podrochja nad morsko gladino; sivo le sedanje kopno, rumeno obarvana Evfrat in Tigris ter polozhaj Göbekli Tepeja deloma v Mezopotamiji. Prirejeno po: gl. 4

 

 

 

 

sl. 2

Barvno poudarjena satelitska slika Göbekli Tepeja in okolice; jugozahodno Şanlıurfa, sever zgoraj. Prirejeno po Google maps: gl. 5 

Uokvirjeno podrochje ustreza sl. 6.

 

 

 

sl. 3

Pogled na planoto Göbekli Tepe v priblizhno jugovzhodni smeri; gl. 6 Gomila najdishcha ima premer 300m, povrshino 9ha in vishino 15m: gl. 1,2

 

Planota ima zvezdasto obliko (sl. 3). Razen ozkega obronka na severu, ki planoto povezuje s severnimi grichi, so njeni »kraki« prosti obronki. Omejeni so z razmeroma strmimi kamnitimi pobochji, ki tvorijo odprte doline z razkritimi usedlinskimi sloji apnenca visoke kakovosti. Kamnita apnencheva povrshina planote je delno pokrita, kot se zdi, z rusho, ki so jo prinesli od nekod drugod in je skrivala – dokler ni bilo izkopavanj – neolitske zgradbe. Ta rusha je tenka in je polna kamnitih odkrushkov.

S planote, najvishjega podrochja v hribovju Germuş, je proti jugu shirok razgled na sirsko nizhavje s polpushchavami, proti severu pa je razgled na hribovje kurdistanske pokrajine z deli gorovja Antitavrus. S teh obeh razgledov pa ni vidna nikakrshna zemljepisno znachilna tvorba, tochka, za katero bi se ujelo oko.

 

 

Starost in podnebje

V chasu gradnje je danes suho, neprijetno in negostoljubno podrochje imelo vlazhno, dezhevno podnebje, ki je omogochalo bogato zhivalstvo in rastlinstvo.1 Ledena doba, cheprav se je umikala, je bila she vedno prisotna. Alpe s Kavkazom so bile she vedno pokrite z »vechnimi« ledeniki, Chrno morje je bilo osamljeno jezero z nizko vodno gladino, kakrshno je imelo tudi Sredozemsko morje. Anatolska visoka planota pa je imela ostre zime v primeri s sirskim nizhavjem z bolj milim podnebjem.

Kamnolom iz nove kamene dobe pricha, da je bila povrshina planote  gola in kamnita zhe v tedanjih zgodnjih chasih zaradi sonchne pripeke, ledenih zim in dezhevnega izpiranja. Doline med obronki so bile bolj senchnate in temu primerno bolj vlazhne, zarashchene z grmovjem in drevesi. Izjema je bila morda jugozahodna dolina s kamenodobnimi zgradbami na blagem zgornjem pobochju, pred vechjo strmino, izpostavljeno soncu, ki je zhgalo tedaj enako kot danes. Tukaj sta se zachela sneg in led najprej taliti, in snezhnica je tudi kasneje odtekala predvsem skoz to dolino. Kljub na sploshno nizhjim temperaturam je bilo sonchno sevanje praktichno enako danashnjemu. Pobochja juzhnega obronka so povsod, kot je videti, bolj polozhna kot pobochja ostalih obronkov.

Podnebne razmere lahko le ocenimo s pomochjo povprechnih podnebnih podatkov iz posameznih sorazmerno dolgih chasovnih dob.7 Tudi zhivalski in rastlinski ostanki (z ogljikovim datiranjem: razpr. 1, gl.8 o problemih datiranja) ter podobe zhivali na kamnitih stebrih so pravzaprav le trenutni in bezhni pogledi, slabotni odsevi davno preteklega stanja krajevnega podnebja, zhivali in rastlin. Sledi njihovih ostankov so se ohranile in dajejo nekako izkrivljen vtis o razmerah v naslednjih obdobjih. Obstojajo znamenja, da so morebitne she neodkopane zgradbe celo starejshe – morda petnajst tisoch let ali vech.8 Tako so ljudje morda Göbekli Tepe »uporabljali« tri tisoch let prej, kot kazhejo doslej z radioaktivnim ogljikom nakazani datumi, torej precej blizhe vishku zadnje ledene dobe. To pomakne nazaj tudi gradnjo v nedolochen, toda veliko zgodnejshi chas v primeri z danes veljavno oceno.

Ogljikovo datiranje8 nakazuje tudi zelo dolgo »uporabo« (razpr. 1) posameznih kamnitih zgradb – v primeru ograde C morda celo vech kot dva tisoch let. Druge – samo doslej izkopane zgradbe – so »uporabljali« priblizhno od nekaj desetin do pol tisochletja let. To pomeni, da so zgradbe zelo dolgo enako »uporabljali«, toda polagoma so po daljshem  chasu, verjetno zaradi sprememb podnebja, druzhbe in prebivalstva, tudi to spremenili – in chasovni podatki kazhejo predvsem chas, ko so zgradbe zhe opustili.

 

 

lokacija

leta BCE

»uporaba« let, srednja s, najdaljsha N, najkrajsha n

 

 

 

ograda C

7560–7370

190

 

9700+/-30

N 2360, n 2110

ograda B

8280–7970

310

sloj III

9110–8620

590

sloj III

9130–8800

330

ograda D

9990+/-30

s 190, N 340, n 40

 

9970+/-30

 

 

9960+/-30

 

 

9984+/-42

 

 

9800+/-120

 

sloj III

9540+/-30

 

ograda A

9559+/-53

s 309, N 417, n 201

 

9452+/-73

 

 

9250+/-55

 

sloj II

8880+/-60

 

 

razpr. 1

Datiranje z radioaktivnim ogljikom. Tloris ograd je razviden iz sl. 10 Podatki po: gl. 8

 

 

Razpr. 2 daje le povrshen vtis o podnebnih spremembah na shirshih podrochjih. Posamezni avtorji so verjetno deloma razlichno poimenovali rastlinsko odejo iste vrste. Sredozemska obalna podrochja niso imela pomembnejshega vpliva na razmere v celinski notranjosti, zato niso nashteta.

 

leta BC

Anatolija

Sirija

Sahara

opomba

20000 – 14000

suha stepa,

pustinja

pustinja

skrajna pushchava

(savana, prerija)

 

13000

gozdnata stepa,

stepa

gozdnata stepa,

stepa

skrajna pushchava

(savana, prerija)

 

11000 (12000-11000)

gozd, stepa,

suha stepa

suha stepa, pushchava

skrajna pushchava

(savana, prerija)

natufijska kultura,

Palestina

10800 – 10000

gozdnata stepa,

suha stepa, pustinja, pushchava

suha stepa,

savana, pustinja, pushchava

travniki,

pustinja

(pushchava)

Göbekli Tepe, mlajshi dryas,

konec ohladitve

9000 – 8000

odprt gozd,

suha stepa

pustinja

travniki,

pustinja

Göbekli Tepe opushchen,

5000

gozdna stepa,

stepa

pustinja

pustinja

(pushchava)

pribl 6200 temp. padec, 150-200 let bolj suho kot danes

 

razpr. 2

Rastlinska odeja po podrochjih od vishka poslednje ledene dobe do holocena. Podatki po: gl. 7

 

Ochitno je, da so si podatki o Sahari nasprotujochi, verjetno zato, ker so jih zbirali na razlichnih, med seboj zelo oddaljenih podrochjih. Lahko pa domnevamo z dolocheno stopnjo gotovosti, kajti saharske skalne risbe predstavljajo she dandanes zhiveche zhivali, da je bilo podnebje v Sahari v istem chasu razlichno in je omogochalo raznovrstnost od skrajne pushchave do savane in travnikov. Zhivali, katerih liki so vklesani na kamnitih blokih Göbekli Tepeja, so nekoliko drugachne od afrishkih, saj med njimi ni velikih sesalcev in plazilcev. Toda obema podrochjema so skupni travojedi in grabezhljivci, a ne vsi istega rodu.

Raziskave so pokazale, da so bile podnebne razmere v sirskem nizhavju na sploshno podobne saharskim, s premenami pokrajine od pushchave, pustinje, suhe stepe, navadne stepe do gozdnate stepe – tako da je bila vsaj v zimski dobi travnata, izsushila pa se je poleti. Anatolska planota je prav tako imela razlichne rastlinske odeje: suha v notranjosti, od pustinje do pushchave, od stepe do suhe stepe, ter drugod od gozdnate stepe do grmovja in gozdov.

Ochitno so bile temperaturne razlike med anatolsko planoto in sirskim nizhavjem precejshnje, podobno tudi kolichina padavin. Podnebje pa je bilo pravzaprav ostro na obeh podrochjih: v Anatoliji zelo hladno pozimi, v Siriji zelo vroche poleti.

 

sl. 4

Temperaturne spremembe – na Arktiki – v chasu pomembnem za Göbekli Tepe.

Prirejeno po: gl. 9

 

 

 

sl. 5

Globalni porast morske gladine v chasu, pomembnem za Göbekli Tepe.

Prirejeno po: gl. 9

 

Sl. 4 kazhe temperaturne spremembe na Arktiki v chasu, pomembnem za Göbekli Tepe; te le zelo priblizhno odrazhajo sploshne krajevne temperaturne premene na planoti. Verjetno so bile tod temperaturne razlike – vse do temperatur dandanes – nekoliko manjshe kot v arktichnih podrochjih. To lahko sklepamo na podlagi sedanjih vechjih temperaturnih sprememb na Arktiki v primeri z zmernimi podrochji. Velik pokazatelj je tudi porast morske gladine (sl. 5), mochan in pospeshen v tej dobi kot odraz globalnega segrevanja po hladni dobi mlajshega dryasa (poslednja faza ledene dobe), kar je bilo posledica padca meteorja, kot to odkrivajo sedanje raziskave.10 Ti podatki kazhejo, da je podnebje postajalo vse milejshe in bolj vlazhno, dokler ni nadaljnji, toda veliko pochasnejshi dvig temperatur povzrochil nove sushne dobe, celo bolj suhe kot danes, z nenadnim temperaturnim padcem okoli 6200 let pr. n. sht. To kazhe, da ni bila le temperatura v dolochenem razponu vzrok za bistvene in vztrajne podnebne razlike med anatolsko planoto in sirskim nizhavjem, marvech tudi hitrost temperaturnega porasta.      

 

 

Prilozhnosti za lov

Stalne podnebne razlike med Anatolijo in sirskimi nizhavami, obenem z  letnim chasom primernimi spremembami v rastlinstvu, so povzrochile tudi redne, prav tako letnim chasom ustrezne selitve travojedov iz sirskih nizhav na anatolske planjave in nazaj. Tem so seveda sledile tudi roparske zhivali. Iz ostankov kosti na Göbekli Tepeju je razvidno, da so bili travojedi vechinoma gazele in govedo.11,12,13 Te selitve so trajale ali pa so bile dovolj velike najkasneje od vishka poslednje ledene dobe pa do zgodnje zgodovinske dobe, tj. do pred nekaj tisoch let. Schasoma so upadale z nadaljnjo rastjo povprechnih temperatur. Selitvene poti pa se niso spreminjale v tej dolgi dobi, pravzaprav so se ustalile, in to so seveda opazili tudi tedanji lovci.

... Na sedanjem Göbekli Tepeju kazhejo ostanki gazeljih lobanj, ki so jih vzeli iz zapolnitev ograd, na lov od sredine poletja do jeseni. Prve analize tudi kazhejo, da se ta vzorec letnih chasov ponavlja tudi pri chasovnem profilu tura in azijskega divjega osla ... demografski profil gazel z Göbekli Tepeja kazhe, da so lovili zhivali najvech od sredine poletja do jeseni ... v letnem obratu, s chredami gazel (in morda ljudi), ki so se selile tja in nazaj med vodovjem Balikh v jugovzhodni Anatoliji in severnim sirskim podrochjem ob zgornjem Evfratu ... G. subgutturosa potuje sezonsko in tako premaga precejshnje razdalje, da bi se izognila snegu in imela dovolj hrane ...13

Travojede zhivali se obichajno izogibajo gozdovom in grmichevju, raje se zadrzhujejo na odprtem prostoru travnika ali stepe. Potrebno je bilo najti primerno zemljishche, da bi jih lovili. Redko je najti pokrajino z vsemi potrebnimi znachilnostmi, kot so zhivalske selitvene poti, ki vodijo h kraju, primernemu za zasedo, prehodi za pregon, uchinkovite pasti, razgledne tochke za pravochasno zaznavo chrede. Planota Göbekli Tepe pa je ponujala vse tovrstne pogoje. Planota in njeni obronki so bili dejansko goli, severni in juzhni obronek sta omogochala lahek dostop za zasedo in gonjo ter jugozahodno dolino za past – vse v pravih selitvenih smereh. Razgled s planote je bil odprt v vseh smereh.

Od severa je bil obronek ugodna izbira na jug namenjenih zhivali, grmovje in drevje pobochij jih je zhe tako pravilno »usmerilo«. Zhivali, prihajajoche z juga, so se lahko razprshile v ravnini, za prehod so se morale primerno zbrati na polozhnem juzhnem obronku, ki se je raztezal v njihovi smeri. Za vzpon so izbirale raje polozhna in gola pobochja, kakor pa da bi se prebijale skozi grmichevje dolin (sl. 6).

 

 

sl. 6

Relief planote Göbekli Tepe planjave okolice. Oznachena je pot, ki vodi predvsem chez odprto in manj strmo zemljishche, po kateri so se zhivali verjetno selile. Pot poteka priblizhno tako kot danashnje poti. Podrochja, ki jih je takrat verjetno preraslo grmovje in drevje, so obarvana zeleno. Vishine nad 700 m so obarvane svetlo zeleno in rumeno. Z osenchenjem prikazani relief s sodobnimi cestami je podan za primerjavo. Prim. sliki pod 2 in 3  – Prirejeno po Google maps: gl. 5

 

Brez dvoma je bogastvo zhivalstva omogochalo bogat ulov, ni pa ga zagotavljalo. Selivci so ponujali najbolj uspeshen in obilen lov, toda velike selitve zhivali so bile zgolj obchasne in takrat naj bi lovci to seveda morali izkoristiti.   

 

 

Lovske ograde    

... Okrogle zgradbe so pravzaprav grajene od zgoraj navzdol in obkrozhajo vse globlje ravni proti sredini. Nahajajo se v vdolbini, odprti proti jugu ...

... Potencialno bolj vazhno je, cheprav skoraj nevidno za neuko oko, da so arheologi odkrili dokaze, da so graditelji najmanj enega od najstarejshih krogov kopali okoli pet metrov navzdol skozi gomilo, preden so postavili pokonchne kamne na skalno podlago. »Za sedaj je to le hipoteza, toda sprashujemo se zachudeni, ali ni najdishche vseeno starejshe od pribl. 9500 BCE, ko so bili zgrajeni prvi krogi,« pravi Schmidt. »Nakopichiti petmetrsko gomilo ni delo ene nochi.« 3

... najmanj 16 drugih megalitskih obrochev ostaja zakopano vech kot 22 akrov ...1

... dolochen tip gradnje, imenovan »zmaj«, so dejansko uporabljali kot del sistema za lov. Dolgi kamniti zidovi tvorijo shiroko odprto podrochje, ki se nato lijakasto zozhuje v majhen, ograjen prostor. Divje zhivali so bezhale iz shirokega podrochja skozi vrat v ozki prostor, imenovan »ubijalnica«. To je olajshalo lov divjih zhivali, katerih gibanje je bilo omejeno, ko so nazadnje dosegle ubijalnico ...14

... ocenili so, da se 2000 zmajskih gradenj nahaja po pushchavah Sirije, Jordana, juzhnega Izraela in Saudske Arabije ... »zmaje« so verjetno uporabljali za lov na selecho se perzijsko gazelo ... datiranje je pokazalo, da so »zmaji« stari 3000 do 5000 let. Bila so porochila o datiranju gradenj do 8000 ali 9000 let nazaj, toda temu so v glavnem nasprotovali ... nikakrshnih izkopavanj do danes ni bilo ...15 

 

Mnogo geoglifov ima zmajsko obliko,  medtem ko so drugi zasnovani kot kolesa, vsi pa so zgrajeni kot nizki suhi zidovi iz surovih kamnov.

Kot sem to opisal drugje,16 je bil obichajen lovski nachin, ki ga je uporabljala vechja skupina starodavnih lovcev, zaseda in glasno krichecha gonja zhivali v pasti. Na Göbekli Tepeju so gonili seleche se zhivali na poti, ki so vodile na severni ali pa na juzhni obronek, odvisno od selitvene smeri. Potem so jih zajeli v past in napadli v kotlu pri vrhu jugozahodne doline; pobijali so jih z vishjega polozhaja na pobochjih, toda zhivali so lahko pogosto pobegnile navzdol v grmovje ali pa so vchasih napadle lovce v smeri navzgor. Kraj je bil zelo primeren za past in lovci so se gotovo odlochili, da povechajo varnost in uspeshnost lova. Sicer so ponavadi za past izkopali globoko jamo, toda tukaj je skalnato dno kotla to preprechilo. Tudi pushchavske ali »zmajske« lovske gradnje so ti lovci gotovo poznali; morda so bili njihovi predniki graditelji vechine teh, ki jih najdemo v »blizhnjih« pushchavah.

Toda potrebne so bile strme in visoke strani jame, da bi zajeli zhivali, posebej gazele, ki so lahko preskochile visoke ovire, pa tudi lovci so potrebovali varen polozhaj za zanesljiv in hiter poboj. Reshitev je bila, da so namesto jame zgradili zidano ogrado – nekaj med lovskim »zmajem« in jamsko pastjo – ter jo na zunanji strani zakopali in pokrili, tako da so naredili neposredno in ravno pot do ograde, ki je s tem postala jamska past. Preganjana in prestrashena chreda ni videla dovolj dalech, da bi se obrnila, zhivali so padle ali pa skochile v ogrado, ki je bila tudi ubijalnica. Lovci so tako zhivali lahko pobili s polozhajev na zidovih ograde.

Ti zidovi niso bili zelo trdni, ker so bili vezani z debelim slojem gline med neobdelanim kamenjem. Schasoma so postali zaradi snega, ledu in izpiranja z dezhjem17 verjetno prevech omajani in so se rushili navznoter. Bili so tudi precej nepripravni, saj so lovci na njih lovili ravnotezhje, ko so skushali zadeti ujete zhivali. Bilo je tudi nevarno, ker bi jih lahko pohodile drveche chrede. Velika divjad, na primer turi, je lahko poshkodovala zid ali vsaj njegov rob, zato je bilo treba odpraviti te slabosti.     

Da bi naredili trden in utrjen zid, so vanj vgradili manjshe stebre v obliki chrke T (z vidika nashe pisave). Med te stebre so nabili surovo kamenje. Deli gradnje, poimenovani »klopi za sedenje«, so bili morda prvotni zidovi, na katerih so bile vidne reliefne podobe po stebrih, toda vishji zid, ki so ga pozneje dodali, je bil potreben za vechjo trdnost. Sile pritiska so tako delovale s kamnov pravokotno na ravno brushene stranice stebrov. Zaradi povsod ovalnega zidu so se te sile izravnale in iznichile na stebrih. Tako so dosegli gradnjo, ki je samo sebe utrjevala, in je preprechevala, da bi se zidovi rushili navznoter. Rushenje navzven pa sta preprechevala prst in grushch, s katerima je bil zid zakopan in pokrit na zunanji strani.

Na vrhu T-stebrov v zidu je bilo varno stojishche za posamezne lovce, ki so tako bili nad zhivalmi, a v neposredni blizhini. Lovci pa so kljub temu pogosto zgreshili, ker so zhivali brezglavo begale; nekatere gazele so lahko skochile po vech metrov.

... Ogljikovo datiranje kazhe, da so (iz neznanih razlogov) ograde znova napolnili med kameno dobo ...

... To ponovno polnenje je ochitno meja za nashe razumevanje delovanja ograd, ker je zelo malo in situ ostankov, vezanih na chas uporabe gradenj ...18

Da bi upochasnili in ovirali zbegane zhivali, so skalnato ali terazzo dno ograde17 prekrili z debelim, toda sipkim slojem kamenega grushcha. Tako tla niso bila trdna, zhivalim so onemogochala zanesljiv korak, hitre premike in visoke skoke.

Po poboju in razkosanju je bil talni sloj grushcha znotraj ograde prepojen s krvjo, poln mesarskih ostankov in neprebavljivih delov teles, ki pa so jih nato vechinoma pojedle ujede. Razpadajochi ostanki so odvratno smrdeli, zgrinjali so se oblaki muh in se izlegli milijoni lichink – zelo nezdrava, pravzaprav strupena tla; odbijala so zhivali zhe od dalech in okuzhila meso svezhe ujetih. Zato so lovci talni sloj ograde odstranili, ogrado pochistili in nato tla ponovno prekrili z novim grushchem. Mogoche so ogrado celo namenoma popolnoma napolnili, da so jo napravili »neuporabno« in tako prepustili prilozhnost za lov kakemu drugemu rodu v drugi ogradi.

Nato so schasoma T-stebri skupaj s celotnimi ogradami dobili obredni pomen, obredna je postala tudi konchna ponovna polnitev. Vech o tem kasneje ...

Luknjaste vdolbine na vrhu podolzhnih blokov so napolnili z vodo, da bi mimoleteche seleche se vodne ptice privabili k pitju ter bi tako dobili prilozhnost za lahek lov. Race in gosi se ponavadi spustijo le na odprte vode; vdolbine na vrhu stebrov pa tudi one pri ogradi E 1 so delovale kot vaba. Tako te vdolbine prichajo o prilozhnostnem lovu na vodne ptice, ki jih je sicer veliko tezhe ujeti med letenjem.

 

 

sl. 7

Takshen naj bi bil prizor lova na Göbekli Tepeju, poljubno.

 

... Toda zakaj bi lovili nevarne ture, ko pa je tam izobilje gazel? Zdi se bolj verjetno, da so se osredotochili na tura ob prilozhnostih, ki so bile razlichne od delovnih pojedin, mogoche so bile bolj naloge ograd, povezane, kot je videti, z dolochenimi skupinami ljudi ... 19

 

 

Ograda C in udomachevanje

Kazhe, da je posebna uganka ograda C (gl. sl. 10), ki je posvechena merjascu.11,18,19,20 Sestavljata jo dva ovalna zidova, zunanji in notranji, ki tvorita ovalni hodnik (walkaway), ki ima ozek, a dolg in raven hodnik kot izhod (ali vhod) – t. i. dromos v severno-juzhni smeri. Ovalni hodnik je precej plitek v primeri z dnom notranjega ovalnega zidu, ki pa vsebuje sredinske T-stebre. Celotna ograda C, che jo imamo za past, je morda imela vlogo kot »filter«: nekatere zhivali, npr. divje svinje in prashichki, so padle v ovalni hodnik, bolj poskochne pa so konchale v notranji ogradi. Tako je taka gradnja omogochila izbiro zhivali po vrsti in po velikosti. Manjshe, mlajshe zhivali so zbirali v ovalnem hodniku, vechje starejshe pa v notranji ogradi. Slednje so ponavadi pobili, razkosali in pojedli. Toda zhivali v hodniku so lahko prezhivele skok ali padec. Zato so jih gnali v izhodni hodnik, kjer so mogle naprej le posamichno in v vrsti proti izhodu, tam pa so jih lahko polovili zhive.

... Toda tam so naredili vazhna odkritja: kamen v obliki U s kipom leoparda in merjasca, kamen, ki ga Schmidt primerja z levjimi vrati v Mikenah; dva kipa, skoraj v naravni velikosti, merjasca in divje machke, ki so ju nashli vzidana v grushchnem zidu neke starejshe ograde. Schmidt in njegovi sodelavci so tudi izkopali izdolben kamen, shtiri chevlje v kvadratu, ki je razpochen lezhal v sredini enega od krogov ...3

Izhodna kamnita »vrata« v obliki U so zhivalim preprechevala, da bi  planile ven; morda so tudi omogochala dodatni izbor zhivali. Kazhe, da imajo ograde B in D tudi dvojno zidovje; ograda B ima tudi preluknjan kamen kot izhod ali pa vhod.21 Manjshe in mlajshe zhivali so tako izbrali za udomachevanje. Ta dodatni vir hrane je zmanjsheval pomembnost lova.

She 16 megalitskih ograd je ostalo zakopanih na 22 akrih; te bodo morda omogochile pojasniti nadaljnje premene njihove namembnosti ter sploh njihov pomen.

 

 

Letni chasi in T-stebri

... Zherjavi so ptice selivke in prechkajo ravnico Harran dvakrat na leto, ko se selijo iz svojih valishch v prezimovalna podrochja (avgust-oktober) ali pa obratno (marec-april). Skupaj z drugimi pticami selivkami najavljajo spremembo letnega chasa, vazhen dogodek za mnoge druzhbe po svetu ...12

Najavljajo letni chas, toda neusklajeno s tochnim dnem ... Zato je bila za lovce najvazhnejsha naloga ugotoviti, kdaj se selitve prichnejo in kdaj zhivali prispejo na kraj, kjer je postavljena zaseda, da bi jih gonili v pripravljeno past. V ta namen so chakali izvidniki na razlichnih razglednih tochkah. Toda shtevilo izvidnikov je bilo vedno omejeno; nekateri so bili morda ubiti ali pa niso bili dovolj urni, da bi naznanili hitro tekajoche, morda drveche chrede, ki vechinoma niso bile ves chas na isti poti pred prihodom na Göbekli Tepe. Morebitna bivalishcha lovcev pa so bila precej oddaljena. Da bi dosegli najboljshi uchinek ter porazdelili izvidnike, gonjache in lovce v zasedah, so se morali natanchno uskladiti s chasom selitve zhivali.

Lovci so zhe davno, skoz stoletja in tisochletja, razvili svoje sposobnosti orientacije. Kljub temu, da takrat ni bilo polarne zvezde, niso imeli tezhave z orientacijo, ko so se potikali ponochi ali podnevi chez pokrajino. Toda za lov na vnaprej izbranih krajih je bilo potrebno she kaj vech. Tako se je pojavila potreba po natanchnejshem »koledarju« in gibanje sonca je ponujalo neposredno mozhnost, da bi ugotovili tochno spremebo letnih chasov in nato napovedovali chas selitev. Za ta namen ni bilo v blizhini ali v sprejemljivi oddaljenosti od Göbekli Tepeja nobenih primernih krajevnih znachilnosti, zato so lovci morali sami izvesti ustrezno gradnjo.

Znali so natanchno dolochati polozhaj sonca s senco kakega predmeta v odnosu do neke stalne tochke. Ta predmet in ta tochka pa sta morala biti zelo trdna in stalna, da so lahko ponavljali zanesljiva »merjenja«. Primerno zasidrani tezhki kameni bloki, postavljeni na kraju, kjer so lahko videli polozhaje sonca (vzhode, poldneve, zahode), so bili reshitev te naloge. Ostale tezhave, ki so jih morali tudi premagati: primerna oblika kamene zgradbe in gradnja sama, izmera polozhaja blokov in ustrezno trdno podnozhje blokov.

Vse zgrajeno naj bi dajalo zanesljive in mnogo let ponavljane ocene. Zato je moralo biti trdno glede na vreme, na vsak nakljuchen ali nameren udarec in na vsak mehanichni vpliv s strani zhivali, ljudi ali rasti rastlin. Gradnja s tezhkimi kamnitimi bloki, t. i. megaliti, je bila za te kamnoseke seveda poseben podvig.22 Verjetno so imeli zhe poprejshnje izkushnje, morda so napravili nekaj poizkusov z manjshimi oblikami, preden so se odlochili za veliko gradnjo. Toda konchna reshitev naloge so bili T-stebri.

... Jasno je seveda, da imajo oboji, sredinski in obrobni stebri abstraktno obliko. Ta abstrakcija ni zato, ker bi bila v neolitiku omejena sposobnost ljudi upodobiti chloveshko telo. To je svobodna izbira, ki ima dolochen pomen ...17

... Vazhno vlogo so morali pripisovati tudi paru stebrov v sredini vsakega prostora, ki so vishji od ostalih stebrov ...17

Gotovo je shlo za premishljeno izbiro z zelo jasnim namenom. Da bi imeli zadovoljivo »koledarsko« delovanje, so izbrali postavitev z dvojnimi T-stebri. Pravzaprav je to bila najbolj zanesljiva, najbolj preprosta in najbolj uchinkovita inzhenirska reshitev, ki je zadovoljila in zdruzhila vse zahteve gradnje ter omejitve zaradi izmere in »odchitavanja«. Shlo je za bistrumno in spretno rochno delo.     

Kot recheno, smeri sever-jug in vzhod-zahod je bilo preprosto dolochiti z najvechjo vishino sonca sredi dneva – za pomlad in jesen ob enakonochjih. Za ugotavljanje drugih dveh kljuchnih sprememb letnega chasa pa sta bila odlochilna sonchna obrata – zimski in poletni kot znamenji prehoda. Opazovati so morali, kje vzhaja in kje zahaja sonce, da bi dolochili njegova skrajna polozhaja, seveda glede na dolocheno tochko v pokrajini. »Podatki« opazovanj ne bi smeli biti odvisni od polozhaja opazovalca, zato mu je bil omogochen udoben dostop do opazovalnih polozhajev. To so dosegli z dvojico T-stebrov, ki so ju postavili vzporedno, toda nekoliko odmaknjeno, ker je dolochitev vsake smer ali ravne chrte mozhna z dvema tochkama.

T-steber je bil narejen iz pokonchnega bloka, ki je bil nosilno podnozhje, zasidrano v tlu skalnate podlage, ter iz vodoravnega bloka na njegovem na vrhu, ki je bil vodilo opazovanja. Da bi dosegli odpornost postavitve, zlasti pozimi, ko so s snegom in ledom pokriti bloki lahko zdrsnili in tako niso bili vech pravilno umerjeni, so izbrali takshno vishino blokov, da jih sneg ni mogel popolnoma pokriti.

Sence, ki sta jih metala oba T-stebra, niso bile zanesljive za opazovanje, ker so bile prevech odvisne od nepravilnosti podlage. Sonce je bilo potrebno opazovati neposredno ob vzhodih in zahodih glede na oba zgornja bloka in glede na senci, ki sta jih oba bloka metala eden na drugega na svoji notranji povrshini. Opazovalni polozhaji so morali biti na isti vishini kot oba zgornja bloka, tadva pa sta morala biti tudi enako visoko z odprtim pogledom na obzorje. 

Velike gradnje Göbekli Tepeja prichajo, da so bile vse te zahteve  izpolnjene. Bloke so izrezali in izklesali iz trdne apnenchaste skale s kremenchevim orodjem,1 s souporabo obzhiganja in zamrzovanja. Apnenchasta skala je nastala iz usedlin, zato sta bili shirshi strani blokov vzporedni zhe pri izrezu.23 Ozke in odkrushene strani pa so morali obdelovati. Po klesanju so jih surovo zbrusili, nato zgladili s peskom in z zhe ravno povrshino drugega kamna. Z obzhiganjem so tudi neposredno  pridobili zhgano apno ter kasneje she gasheno apno; pri tem so ugotovili, da ju lahko uporabljajo kot vezivo za bloke. Bolj preprosto je bilo oba bloka izklesati posebej in ju nato zlepiti v T-steber.

Vdolbine na povrshinah kazhejo, da so bloka hoteli postaviti zgoraj in vodoravno. V povrshino, ki so jo hoteli zravnati, so najprej zvrtali luknje, naredili med njimi dovolj globoke utore in jih napolnili z vodo, ki se je med njimi prosto pretakala. Povrshino bloka so nato brusili vzporedno z povrshino vode, da bi tako dosegli tudi vzporedne stranice (sl. 8).

 

 

sl. 8

V surove stranice blokov so izvrtali luknje, med njimi so izklesali utore in vse napolnili z vodo, da je lahko prosto tekla po povrshju. Vzporedno s povrshino vode so nato brusili povrshino posameznega bloka; tako so dobili vzporedne stranice blokov.

 

Srednja T-stebra so usmerili z ozkimi stranmi skoraj tochno proti jugu. Pokonchna bloka so zadovoljivo zasidrali, zalepili in utrdili v utora, ki so ju izklesali v skalno podlago. Tako so utrdili gradnjo in osnovna nosilca »opazovalnice«.

Klesanje in rezanje kamna brez umerjanja ne zadostujeta za natachno namestitev blokov. Toda bili so dovolj iznajdljivi, da so premostili tudi to tezhavo. Smeri sonchnih vzhodov in zahodov ob sonchnih obratih so bile priblizhno znane, treba jih je bilo le natanchno dolochiti. Odnosi med vodoravnima blokoma vrh obeh T-stebrov in smeri sonchnih vzhodov in zahodov ob sonchnih obratih so nakazani na sl. 9. Sonchni vzhod ali zahod so opazovali med obema blokoma, kot je oznacheno na sliki.

 

sl. 9

Osnove za nachin dolochevanja smeri sonchnih vzhodov in zahodov ob obratih z neposrednim opazovanjem sonca skozi »optichno rezho« so nakazane kot rdechi krizhni chrti med vodoravnima blokoma T-stebrov. V chasu med obratoma sta senci vodoravnih blokov, ki sta padali ob vzhodih in zahodih, obojestransko na njuni notranji stranici dajali oceno »datuma«.

 

 

 

sl. 10

Sedanje smeri sonchnih obratov so nakazane na tlorisih (prirejeno po 24) izkopanih gradenj Göbekli Tepeja le za opis zamisli. Razlike so nastale iz raznih razlogov:    nutacija zemeljske osi, drsenje zemlje, tektonski premiki, vplivi pri izkopavanju. Seveda so bolj natanchni izrachuni mozhni, toda z nekaterimi predpostavkami. Morda bi bilo potrebno bolj natanchno datirati posamezne gradnje. Odmiki od pravih smeri so morda schasoma zahtevali, da so gradnje nanovo pregradili ali pa na starih zgradili nove.

 

T-stebra so postavili vzporedno na vnaprej dolocheno razdaljo, in sicer, kot je razvidno, na priblizhno dvakratno dolzhino vodoravnega bloka. Tochnost umerjanja raste neposredno s to razdaljo. Dolzhino vodoravnega bloka so izbrali tako, da sta bila bloka najblizhje pravilno izmerjenemu polozhaju zhe pri izgradnji. Bloka so klesali in brusili z najvechjo mozhno natanchnostjo, tako da so bile vrste vdolbin, ki so ostale od prvotne obdelave, na zgornji stranici. Te vdolbine, napolnjene z vodo, so nato uporabili kot vodno tehtnico, da bi pravilno postavili blok. Tako je vodna gladina v vdolbinah omogochila, da so dobili tochno vodoraven polozhaj obeh blokov.

Pri umerjanju so vodoravna bloka, morda oba izmenichno, premikali tako, da sta drsela vzporedno po navpichnih blokih (sl. 11) ob dnevih pred sonchnim obratom, dokler ju niso naravnali na tochen polozhaj sonca na obzorju. Kot je razvidno (sl. 10), so dali prednost polozhaju sonca pri vzhodu na dan obrata. Polozhaj blokov so utrdili tako, da so z zhganim apnom posuli stichne povrshine pred umerjanjem, nato pa so jih namochili, da bi se bloki zlepili. Potem so tudi z brushenjem lahko she natanchneje umerili. Tako so dosegli tochne ocene sprememb letnih chasov. Kot zhe recheno, so vmesne »datume« lahko dolochali s sencami, ki sta jih vodoravna bloka metala medsebojno na svoji notranji stranici pri sonchnem vzhodu ali pa zahodu.      

 

 

 

sl. 11

Za umerjanje so rabile vdolbine, napolnjene z vodo, kot vodena tehtnica, da bi postavili T-steber tako, da bi bila zgornja stranica vrhnjega bloka vodoravna.  Vrhnja bloka, oba izmenoma, so premikali tako, da sta drsela vsak na svojem nosilnem bloku vzporedno (a) ob dnevih pred sonchnim obratom;  s tem so dosegli tochen polozhaj na dan obrata, kot kazhe sl. 9. Da bi natanchneje dobili vodoraven polozhaj bloka, sta bili stichni povrshini blokov rahlo zakrivljeni, izbocheno in vbocheno; tako so izravnali morebiten rahel nagib (b).

 

Na planoti so trije nedokonchani stebri she vedno v skalnatih tleh. Najvechji je dolg 7m, z glavo dolgo 3m, in po oceni tezhak 50 ton.1 To so dokazi, da so graditelji pravzaprav zacheli s poskusi in pomotami; spoznali so, da so bili nekateri bloki preveliki, da bi jih lahko premikali, zato so jih opustili. Nato so izbirali pripravnejshe, in schasoma vse manjshe.

Bloke so iz kamnoloma dovazhali predvsem pozimi s sanmi in jih postavili pokonci s pomochjo kupov snega in ledu na bolj strmih pobochjih primernih jam, izkopanih samo za postavljanje ogradnih stebrov pred izkopavanjem velike glavne jame. V chasu sushe pa so kupe snega nadomestili s kupi kamnov z uporabo vzvodov. Te kamne so kasneje vgradili med manjshimi T-stebri v zid.

Opazovanje sonchnih premikov je moralo biti hitro, preprosto, dostopno vsakomur, zato so velike in tezhke T-stebre postavili na nizhjih mestih, tako da so omogochali pogled z vseh merodajnih strani s prostim razgledom med bloki na sonce na obzorju ob vzhodu ali zahodu. Zato so te velike T-stebre postavili v sredino vseh ovalnih ograd, kjer so jih lahko opazovali, stojech na zidu ali pa na blizhnjem pobochju. Sicer so ograde, kot zhe recheno, v osnovi imele vlogo lovskih pasti.

 

Sl. 10 kazhe odnos danashnjih sonchnih obratov in T-stebrov v chasu odkritja. Nutacija zemeljske osi, drsenje zemlje, tektonski premiki, vplivi izkopavanja so verjetno vzroki za razlike, ki jih opazhamo danes. Nekdanje razlike so povzrochale netochnosti, ki so jih opazili tudi njihovi davni uporabniki, zato so ograde pregradili ali pa so zgradili nove prek starih, da bi spet dobili potrebno natanchnost.

 ... Stare ograde so periodichno razveljavili, jim odvzeli posvechenje in jih prekrili, povsem dobesedno »ubili« na koncu njihovega uporabnega zhivljenja. Nove gradnje so postavili, da jih nadomestijo ...24

 ... ko so bili kamniti obodi zgrajeni, so jih davni graditelji pokrili z zemljo. Eventualno so zraven postavili drug obod, ali pa povrh starega. Skozi stoletja so ti sloji oblikovali grich ...25

 ... pri Göbekli Tepeju ne vemo veliko o dejanskem chasu uporabe zgradb. Za zachetek imamo seveda ograde, njihove izvedbe in bogato okrashene stebre. Veliko vemo, kaj so ljudje pocheli s temi ogradami na koncu njihove uporabe. Kazhe, da so s svojimi postopki hoteli poudariti dolochen pomen ograd ...17

... In vazhen je pogled z druge strani. Kazhe, da ograde niso bile nikdar zares dokonchane. Nenehna gradnja, rushenje in ponovno zidanje na Göbekli Tepeju, ta delovna vnema pomeni she kaj vech kot le vzdrzhevanje. Najverjetneje je bilo delo samo po sebi na tem kraju glavna dejavnost gradbenikov, ki so jo periodichno ponavljali, che je bilo potrebno ali pa ne. Na primer, v notranjem obodu ograde C stoji komaj en sam steber na svojem prvotnem polozhaju ...26

Ti T-stebri (dvanajst v ogradi D, morda tudi v C, eden manjka), ki so utrjevali zidove, so bili morda tudi primerno razporejeni po ovalu, da bi oznachevali chase pomembnih dogodkov – morda polozhaje mesca za prihodnje poljedelske potrebe. Mogoche so jih uporabljali, da so razdelili chas med obrati v primerne odseke, morda nekako povezane s sencami zgornjih blokov T-stebrov; to bi bilo treba she preveriti. Na mali ploshchici,27 na kateri je vrezana podoba dveh T-stebrov (sl. 12), imata vrhnja bloka vrezane skoraj navpichne chrte, kakrshnih ni najti na nobenem srednjem ali kakem drugem stebru. Te chrte so morda le oznake za robove senc blokov, ki jih ti mechejo drug na drugega v chasu med sonchnimi obrati; torej naj bi dolochale razne chasovne odseke.

 

 

 

sl. 12

Ploshchica z vrezano sliko para 27 T-stebrov. Pokonchne chrte na vrhnjih blokih so morda le oznake za robove senc, ki sta jih bloka metala drug na drugega, in so morda oznachevale chasovne odseke v chasu med sonchnima obratoma. Na vsakem bloku jih je po pet. Skupaj z morebitno podobo chloveka dajo vtis obeh rok – pet chrt za pet prstov – dvignjenih proti nebu v molitvi ... ali pa pri tem ni meja domishljiji. Rdeche je oznacheno morebitno manjkajoche ...

 ... Reliefi predstavljajo sesalce, kot so levi, merjasci, lisice, gazele in osli; kache in ostale plazilce, arthropode, kot so zhuzhelke in pajkovci; in ptice, posebej ujede ...1

 ... Kiparji Göbekli Tepeja so morda preprosto hoteli prikazati zhivali, ki so jih videli, ali pa so morda naredili simbolochno predstavitev zhivali, ki so jih uporabili v obredih za lovski uspeh ...28

 

O podobah zhivali na stebrih in njihovi simboliki, o primerjavi s plenilci, ki so jih ugotovili iz delcev kosti v talnih slojih, so zhe napisane izchrpne razprave.11,12,29,30,31,32,33,34 Tukaj bom poudaril le svojevrsten »sistem« teh upodobitev.

Razvidno je, da gre vechinoma za zhivali, ki so bile nevarne, ki so jih obchudovali ali pa so bile koristne, toda ne kot plen. Lovcem,  starodavnim animistom, so duhovi, evocirani s podobami zhivali, zagotavljali dober lov.

V Göbekli Tepeju upodobljene zhivali so:

a) plenilci – zhivali, ki so bile »lovci«, to je »istega poklica, bratje in tekmeci« ali pa uteleshenje »lovskih duhov«: lisica, panter, lev, volk, divja machka;

b) zhivali, ki so jih obchudovali zaradi njihove mochi in napadalnosti: tur, merjasec, oven;

c) zhivali, ki so bile zelo nevarne, shtevilne, skrite in smrtonosne, toda povsod prisotne, sposhtovali pa so jih kljub temu, da so majhne in so jih zlahka pobijali: kache, shkorpijoni, pajki;

d) ptice kot »nebeshki poslanci«, ki so jih obchudovali zaradi njihove svobode: zherjavi, gosi, ujede.

Morda so posamezni rodovi chastili vsak svojega totemskega plenilca, ki so ga nato vklesali kot simbol v bloke. Ali pa so kamnoseki oznachevali na ta nachin svoj »podpis«; npr. debeli »Divji Merjasec«, hitri »Okretna Kacha«, zviti »Prebrisani Lisjak« ipd.

... Ograde, ki so jih doslej izkopali, kazhejo razlichne vrste zhivali, ki so vse izjemno upodobljene v slikopisu vsakega kroga. Na primer: che prevladuje kacha v ogradi A, so v ogradi B glavne lisice. V ogradi C prevzamejo vazhno vlogo merjasci in v ogradi D ptice, medtem ko ima ograda H veliko divjih machk ...26

Lisica – druga najbolj pogosta – je upodobljena vechinoma na sredinskih stebrih, kache pa so najbolj shtevilne na ogradnih stebrih. Lisica je zhival, ki so jo srechavali najvech v grmovju in v gozdovih, pa je tako videti, da predstavlja duha, ki vlada nad planoto Tepeja in pokrajino v ozadju. Morda je njena rdechkasta barva nekako vezala zhival s soncem pri vzhodu in zahodu, cheprav je lisica vechinoma dejavna ponochi. Lisico so chastili, tako Schmidt, kot zhival s posebnim nachinom prezhivetja: ker je majhna in ranljiva, zato pa prelisichi mochnejshe z opazovanjem in s presojo polozhaja.             

Lovci so se gotovo chutili na ta nachin povezane z lisico, zato so njenega »duha« upodobili nekoliko chloveku podobnega kot sredinski steber ali pa lisico pripisali temu stebru. Ti sredinski stebri so imeli vlogo »koledarja«; pri tem so jih ljudje »ozhivili, poduhovili« kot pozorna bitja, ki opazujejo sonce. Nekako podobno, kot danes skushamo ozhiviti ali poduhoviti nam drage in pomembne predmete – otroci igrache, starejshi kakshna orozhja, avtomobile itd. – s poimenovanjem in negovanjem. Sredinski stebri so bili orodja, predmeti za uporabo v sluzhbi opazovanja,  naravnani po soncu. Reliefne roke na stebrih nakazujejo smer opazovanja, ne oznachujejo pa stebra kot stiliziranega chloveka, marvech ga oduhovijo.

Afrishki lovci vedo: che je pred njimi kacha, potem jih je na stotine skritih v blizhini, enako velja za shkorpijone, katerih ugriz je lahko smrten. Nevaren pajek je chrna vdova, njen pik je razmeroma redek, toda picheni ponori od bolechin, in che ne napravi samomora, je zdrav v dveh dneh. Tako tudi te zhivali zasluzhijo sposhtovanje, cheprav jih je lahko pobiti.

Morda so z upodobitvijo zhivali urekli poseben urok, ki je bil »dejaven« kljub temu, da je bila podoba zakopana v zidu ograde. So pa zraven tudi povsem neokrasheni stebri, zato je bogato okrashene mozhno imeti za kamnosekovo prilozhnostno delo v chasu, dokler stebra niso vgradili; morda je shlo le za prikaz »zgodbe«. 

V primeru, da te hipoteze ne veljajo, obstaja mozhnost, da so stebre izdelali neki davni predniki, nasledniki pa so jih vgradili v zidove, vsi pa so bili lovci.

 

 

Ljudje in verstvo

 

... Ti velikanski kamni ... delujejo kot onostranska vrata v nevidna kraljestva ...

(izjava ocharanega obiskovalca)

 

Toda gotovo niso tako delovali njihovim graditeljem. Praviloma z letnimi chasi ponavljajoche se selitve travojedov iz sirskih nizhav na anatolsko planoto in nazaj so bile primarni razlog, da so lovci zgradili prve vechje gradnje na Göbekli Tepeju. Ni verjetno, da bi ulov prinashali s kakega oddaljenega lovishcha, da bi ga na Tepeju pojedli ob zhrtvenih obredih. To she posebej velja, che se lovci niso naselili na Tepeju. Bolj logichno je, da so s Tepeja del plena prinesli svojim druzhinam, ki so bivale kje drugje.

... praviloma lahko domnevamo, da je bogastvo krajevnih bioloshkih virov imelo svojo vlogo, ko so se pred vech kot 11.500 leti lovci-nabiralci odlochili za izbiro tega posebnega polozhaja Göbekli Tepeja za velike gradnje, praznovanje in ostale druzhabne in ideoloshko pomembne dejavnosti ...13

Zavedati se kazhe, da je Göbekli Tepe »tak, kot je« pravzaprav preostanek chloveshke dejavnosti skoz dolga obdobja. Teh preostankov verjetno nikoli ne bo mogoche povsem razlozhiti ali jim dolochiti  chasovno sosledje. Tudi njihovi posamezni deli (gl. npr. 17,35) so  delo shtevilnih rodov s podobnimi, a razlichnimi kulturnimi ozadji, ki so se spreminjala z vedno prisotnimi potrebami in pohlepi.

Teh gradenj niso uporabljali ljudje s potomci po vrsti (v sosledju), z isto kulturo, cheprav so se druzhbeno razvijali skozi chas. Schasoma se je lovska uspeshnost zmanjshevala: divjadi je bilo vse manj zaradi pretiranega lova in podnebnih sprememb, prihajali so drugi viri hrane – vse to je povzrochalo manjshi pomen lova kot glavnega vira prehrane.

Lovcem je bilo verjetno ugodneje, che so se naselili kje v soseshchini, dokler so gradili ograde in v njih lovili. Njihova zachasna bivalishcha bi morala biti blizu, a jih arheoloshke raziskave niso nashle. Tudi streha nad ogrado bi bila brez smisla. Tako je ograde preplavljal dezh; dezhevnica je drla s pobochij in ponikala skoz zidove.

... nashli niso nikakrshnega znamenja naselitve: ne ognjishch, hish ali jam z odpadki, in nobenih glinastih kipcev, upodabljajochih plodnost, ki so raztreseni po vseh blizhnjih krajih iste starosti ...2

... Omembe vredno je, da niso odkrili nikakrshnih stanovanjski gradenj ...17

Morda so, she vedno navajeni na nomadsko zhivljenje, gradili lovska zatochishcha iz vejevja in blata – podobno, kot to Masajci delajo she danes. Taka zatochishcha hitro razpadajo in ne morejo zapustiti nichesar arheoloshko znachilnega in situ. Verjetna so zachasna zatochishcha v gozdovih sosednjih dolin in z lazhjim dostopom do vode. Na planoti Tepe zhge sonce, piha veter, poleti je sushno – in ljudje so se prilagajali naravnim razmeram.

... Göbekli Tepe je izjemen kraj v mnogih pogledih: njegov polozhaj ni za naselitev, nobenih vodnih virov ni v blizhini ...17

Raziskave na drugih krajih v primerno oddaljeni soseshchini so dale ustrezna pojasnila, na primer:

... Preuchevanje izotopov chloveshkega tkiva in arheoloshki podatki nakazujejo  stalno naseljenost kraja (Körtik Tepe) in morda kazhejo, da so se na tem kraju, zhe tako zgodaj na tem podrochju, najprej stalno naselili v 11. tisochletju pr. n. sht.36

Tudi jame za vodo, ki so jih izklesali na planoti, kazhejo verjetno zachasno naselitev na tem kraju. Polozhaj E – ovalen kot ograde – kazhe z odprtim razgledom na vse strani, da je bil morda res nekak tempelj na vrhu, kot so pach ponavadi postavljene verske gradnje. Morda so tu postavili prva, manjsha T-stebra, ki so ju kasneje umaknili, ker sta bila prevech izpostavljena, posebej pozimi. Nato pa so ju nameravali nadomestiti z vechjimi stebri, ki pa so bili preveliki in so zato ostali nedokonchani.

Za uspeshen lov je bilo verjetno primerno tudi preseljevanje lovcev z grichev na ravnino in nazaj, tako kot so se selile zhivali z menjavami letnih chasov.

... Odgovor na vprashanje, zakaj so se ti ljudje zbirali za delo na Göbekli Tepeju, se nahaja v polnilu ograd. Snov, ki je sluzhila za polnilo, je bila meshanica apnenchastih ostankov iz sosednih kamnolomov, ostankov kremena in zhivalskih kosti, zdrobljenih zaradi mozga, kot jasen ostanek jedi ... Sledi stalnih naselitev ni, tako da upravicheno menimo, da so bile velike, obredne pojedine ukoreninjene v verstvu ljudi, ki so se tam zbirali ...23

Skupni lov, skupinsko dogovorjeno delovanje za primarno pridobivanje hrane – to je vodilo gradnjo kot poglavitni namen.

... vrezi in okrusheni robovi na njih – so znamenja, da so bile zhivali, katerih kosti so to bile, razkosane in skuhane ... Obilni ostanki divjachine kazhejo, da ljudje, ki so tukaj zhiveli, she niso imeli domachih zhivali in niso bili poljedelci ...25

Ne bo drzhalo; kazhejo le to, da se lovci niso naselili na planjavi Göbekli Tepeja.

... da je zgoraj opisana meshanica kosti bolj ostanek lovskih in kuharskih opravil ter pojedin, kot pa obrednih postopkov ...17

Ostanki kosti v talnem sloju ograd so nedvomno ostanki ulova, ki so ga tam pojedli. To potrjuje uporabo ograd kot pasti. Prisotnost mnogih kosti ujed12 potrjuje isto. Zhivali, ki so jih lovci pobili v ogradah, so nato skushali zashchititi pred ujedami, ki so se neogibno zbirale, navajene tam najti hrano. Ujed lovci seveda niso jedli – ni veliko uzhitnega na njih, so nezdrave, pobijali so jih, da jim ne kvarijo ulova. Ujede se pach zbirajo na mestih poboja, kjer se hranijo z ostanke zhivali, ki jih drugi ne morejo prebaviti. Ujede pa tukaj ne bi dobile skoraj nichesar, che bi bil to le kraj  za mesne pojedine, ker bi v tem primeru ljudje prinesli zhe pripravljeno hrano, ki bi jo v glavnem povsem pojedli. Talni sloj so lovci na koncu pochistili: odstranili so razpadajoche ostanke zhivali, smrad, muhe ...

Gradnje na Göbekli Tepeju so uporabljali izredno dolgo. Tam ni moglo biti nikakrshnih obrednih pojedin, kvechjemu zelo redko. Velike kolichine ostankov kosti glede na trajanje »uporabe« gradenj in shtevilo prebivalstva pravzaprav dokazujejo razmeroma skromne, vendar pa, kar je najbolj vazhno, stalne lovske uspehe.

Lovishcha so bila z uporabo ograd na ustaljenem mestu, lovske odprave na vechje razdalje niso bile potrebne. To pomeni, da so ljudje morali biti temu primerno tudi stalno naseljeni, z zgodnjimi oblikami poljedelstva. Niti udomachevanja zhivali ob zachetkih gradnje Göbekli Tepeja ne gre izkljuchiti, kot kazhe ograda C. Prvih udomachenih zhivali skoraj ni bilo mogoche razlikovati od divjih. Tako ni nobenega zagotovila, da so bili graditelji le »chisti« lovci in nabiralci. Kot primer so spet Masajci, ki so tako lovci kot rejci zhivali she danes, che je le mogoche.

... Gradnjo krozhnih ograd v sloju III je kasneje nadomestila gradnja malih pravokotnih prostorov v sloju II ...1

... V chasu priblizhno 1500 let so zgradili dvajset ali vech vechjih ograd ... Nove gradnje so jih nadomestile ... nastale so manjshe gradnje, dokler niso bile podobne celicam ... s stebri, ki niso bili vishji kot pet chevljev (meter in pol) ...3

Dvojni T-stebri so naslednikom zacheli pomeniti upodobitev neke dvojice bozhanstev, zato so kasneje ponavljali njihove manjshe inachice ter jih postavljali v manjshe ograde, ki pa nikdar niso imele vloge pasti. Ploshchica na sl. 12 daje vtis, da je dvojica sredinskih stebrov upodobljena kot par rok, ki so dvignjene v molitvi; morda je v tem kakshna poznejsha verska funkcija stebrov.

Z usihajocho vlogo lova je char podob ostal, zato so jih ohranili na manjshih stebrih v manjshih ogradah, ki so morda bile »kapelice«, v katerih so chastili upodobljeno.

... Zakaj so ograde zakopali, je neznano, toda to jih je ohranilo za nasledstvo ...1

... Ochistili so jih, dele odstranili in ponovno napolnili. Med polnitvijo so predmete, ki so bili ochitno zelo pomembni za PPN (pre-pottery neolithic) ljudi, shranili v polnilo ... Seveda je videti, da so napolnili razmeroma hitro. Ni vmesnih slojev, ki bi jih prinesela veter ali pa voda ...8

Tako so gradnje pochasi izgubljale svoj prvobitni namen in pomen. Schasoma so prihajali novi prishleki. Morda so pobili domachine, morda le delno, morda so jih asimilirali ali pa so jih asimilirali domachini. Nashli so velichastne zgradbe s T-stebri, ki so bili zanje nenavadni in skrivnostni, ker niso vedeli za njihov starodavni namen. Zhreci so jih obrazlozhili, jim dali verski in charoben pomen ter jih pozneje prirejali za lastno uporabo.

... Bili so skrajno tuji, postavili so jih ljudje, ki so videli svet na nachin, ki ga nikdar ne bom razumel. Ni virov, ki bi razlozhili, kaj ti simboli morebiti pomenijo ...26

Tako je lovska »ubijalnica ali mesnica« naposled postala zapushchen tempel; morda se je s prishleki ali osvajalci pojavilo novo verstvo, ki je prevladalo, domachini kot zvesti prvotni chastilci pa so ohranili zgradbe pred oskrunitvijo s tem, da so jih zakopali.

Stalne zgradbe pomenijo, da je postala zemljishka posest resna druzhbena funkcija, na katero se je vezal novi pojem predvsem osebne lastnine kot temelja stalnejshega naseljenstva. Prejshnjo bolj egalitarno  druzhbo je nasledil izrazitejshi pohlep po mochi in lastnini posameznikov ter tudi shirshih skupnosti. Razlikovanje jaz-mi-drugi se ni vech ravnalo le po krvnem sorodstvu in potrebah po hrani, temvech vse mochneje tudi z novimi verskimi pojmi.

Che ne vsaj deloma zhe prej, so s to »sodobnostjo« 37 zhenske »napredovale« v lastnino, v premozhenje na podlagi surove izbire. Na Göbekli Tepeju so le podobe zhivalskih samcev, nekaj je tudi  itifalichnih kipcev; to kazhe, da so bili ljudje v chasu gradnje Göbekli Tepeja zhe naseljeni nekje v shirshi okolici. Zhenske in otroci niso smeli k lovskim ogradam, ostajali so v primerno oddaljenih naselbinah. Edina upodobitev zhenske na Göbekli Tepeju, grobo izdolbena v kamnu, je po vsebini nekak »erotichni grafit«, morda iz kasnejshega, ne vech zgolj lovskega chasa, in je ne kazhe imeti za upodobitev Velike Matere, dosti poznejshega bozhanstva plodnosti. Pomeni le, da sta bila tedaj poljedelstvo in zhivinoreja she vedno manj pomembna kot pa lov. Matriarhat se je uveljavil shele kasneje, ko je poljedelstvo postalo poglavitni vir prehrane; trajal je, dokler niso oborozheni medrodovni spopadi za zhivljenjska sredstva postali temeljno druzhbeno razmerje. Zhenske so bile pri tem v vlogi sredstva za proizvodnjo otrok in poljedelshchin; k takemu razvoju je prispevala tudi naravna izbira.

Ta »sodobnost« je tako rekoch tudi nasha. Istega izvora so nashi podzavestni arhetipi, pohlep, sovrashtvo, strahopetnost, hinavstvo, brezobzirnost, ubijalstvo kot osnovna druzhbena gonila, pa tudi sodelovanje, sochutje, pozhrtvovalnost, ljubezen kot osnovne druzhbene smernice – vse v interesu dobichka pri osebnem in druzhbenem razvoju.

Verski pojmi – che lahko ta zhivalski animizem tako poimenujemo – so ochitno od zachetka povezani s plenilstvom kot neposredno posledico druzhbenega statusa lovcev in nabiralcev. Animisti ne chastijo (chashchenje je predpisana obrednost) niti zhivali niti izjemnih predmetov, marvech se skushajo prikupiti, zhelijo dobiti ali kupiti naklonjenost duhov, katerim so izbrane zhivali posvechene ali pa so z njimi poduhovljene. Tako lovci kot zhivali so le udelezhenci celotne poduhovljene narave. Ni neba ne pekla, je le dobro, slabo in mogoche zlo, vse v medsebojnih odnosih, glede katerih se lahko »pogajajo«. Vsem pa je bilo sonce prvobitni zhivljenjski agens, ki je bozhanstvo ali pa ga bozhanstvo upravlja; sonce je skupno vsem prvobitnim verstvom in verjetno prvi fokus chashchenja.

Primer staroegiptovskega verstva: sonce je bilo najvishje bozhanstvo, vsa ostala pa so upodobljena s chloveshkimi telesi in z glavami plenilcev, odvisno od naloge; to je razvidna dedishchina iz chasa lovcev in nabiralcev. Toda egiptovska druzhba, z izjemo tankega sloja vladajochih, je bila v glavnem poljedelska. Medtem pa ima hindujska druzhba le nekaj bozhanstev v delno zhivalski podobi – in glavna niso plenilci; na primer Ganesha kot slon in Hanuman kot opica. Ta druzhba je zhe poljedelska – boginja Sita je rojena iz brazde, po njej je v slovanskih jezikih poimenovano zhito; iz tega se je razvil arhetip poljedelske plodnosti Velike Matere, ki pa ni mogla zamenjati velikega bojevnika in lovca, vsemogochnega Ocheta, ki so ga ohranjali druzhbeni antagonizmi.

Simboli mnogih drzhav in njihove mochi so dedishchina lovsko-nabiralskih druzhb: orli v zastavah, tako antichnih kot modernih, beli, chrni, eno- ali pa dvoglavi, dalje levi in panterji v grbih drzhav, kjer te zhivali nikdar niso zhivele,  ter razne mitoloshke zhivali, kot so zmaji in baziliski. Vse to so zhivali, ki simbolizirajo zhivljensko silo, moch, pogum, bojevnishki duh druzhbe, katere predstavniki naj bi bili.

V tem smislu na Göbekli Tepeju pravzaprav ni nikakrshnih posebnih skrivnosti.

 

 

Povzetek

Velika sprememba podnebja po zadnji poledenitvi in zlasti nagli porast svetovnih temperatur po hladnem obdobju mlajshega dryasa sta povzrochila bolj vlazhne podnebne razmere v Anatoliji in v sirskih nizhinah, v skladu z menjavami letnih chasov. Za zhivalstvo in rastlinstvo koristna sprememba je v shirshi okolici planote Göbekli Tepe (danes Turchija) trajala vech tisoch let, s porastom temperatur pa se je polagoma spreminjala v bolj sushno obmochje. Planota se nahaja na prehodu med bolj vlazhnim in bolj suhim podrochjem gorovja Antitavrus. V vlazhnem obdobju sta bili obe podrochji bogati z divjadjo in drugimi viri prehrane.  

Prvotne vechje gradnje Göbekli Tepeja so zgradili z lovskim namenom zaradi stalnih (praviloma ob menjavah letnih chasov) selitev travojedov iz sirskih nizhin na anatolsko vishavje in nazaj. Selitvena pot je potekala chez planoto Göbekli Tepe, ker so se chrede selivcev raje premikale po odprti kamniti in travnati pokrajini. Zaradi svoje zvezdaste oblike ter severnega in juzhnega obronka, zlasti pa zaradi na jugozahod odprte doline je bil Göbekli Tepe nadvse primeren za pogon selechih se zhivali v past pri vrhu jugozahodne doline.

Lovci so razvili veshchino lova s pogonom v jamske pasti in v gradnje »lovskih zmajev«; slednje so omogochale vechji ulov. Velike jame niso mogli izkopati zaradi skalnate povrshine planote. Zato so iz lokalnega kamenja zgradili zidove ali ograde, ki so jih na zunanji strani zasuli, znotraj pa pustili odkrite. Tako so na vrhu jugozahodne doline dobili ograjeno jamo, ki je bila zlahka dosegljiva od zunaj; k temu je prispeval tudi zunanji nasip, ki je vodil naravnost k ogradam in vanje. Zhivali, ki so se selile ali s severa ali z juga, so zdrvele v past.

Zidovi ograde niso bili zelo trdni, kamenje se je zrahljalo, dezh ga je spiral in veter odkrival, zato ga je bilo potrebno nabiti in zasidrati. V ta namen so uporabili velike kamnite ploshche, pravzaprav stebre, ki so jih izklesali iz skalne podlage. Ovalna oblika ograde je preprechila, da bi se med stebri nabito in vtisnjeno kamenje zidu vsipalo navznoter, pritisk med kamenjem in stebri pa se je izravnal in utrdil celoto. Da bi si zagotovili naklonjenost lovskih duhov, so v stebre vklesali podobe zhivalskih plenilcev kot svojih lovskih tovarishev; tem so posvetili stebre in ograde. Steber oblike T s tezhko prechno glavo je bil najbolj primerno stojishche za lovca in za hiter poboj v ogrado ujetih zhivali. Zhivali so divje skakale v ogradi in da bi lovci ovirali njihovo gibanje, so tla ograde posipali z debelim slojem nevezanega kamnitega grushcha, kar je omogochilo bolj zanesljive zadetke.

Ograde so kot dostopen vir hrane privlachile mrhovinarje, ujede, plenilce. Lovci so branili svoj ulov, zato so pobijali te vsiljivce; pri odkritju je bilo odkopanih veliko ostankov kosti mrshavih zhivali, neprimernih za hrano. Po poboju in razkosanju so s krvjo prepojeni in z neprebavljivimi zhivalskimi ostanki pomeshani grushch talnega sloja zamenjali s chistim, da bi ohranili zdravo okolje.

Za dober lov selechih se zhivali na izbranem kraju je bila potrebna tochna napoved chasa selitve. V ta namen so naredili »koledar« na osnovi sonchnega gibanja z dvojico T-stebrov; medsebojne sence zgornjih vodoravnih blokov ob sonchnem vzhodu ali zahodu so nakazale »datum«. Mejni polozhaj senc, pravzaprav pogled na sonce ob vzhodu ali zahodu skozi rezho, ki sta jo tvorila bloka, je bil ob sonchnih obratih. Temu ustrezno so pri umerjanju premikali oba vodoravna bloka vzporedno na njunih pokonchnih blokih, dokler niso nashli polozhaja ob sonchnem obratu. Da so dosegli in ohranili vodoravni polozhaj blokov, so napolnili vdolbine na zgornji strani z vodo ter opazovali vodno gladino, kot bi imeli vodno tehtnico. Pri tem so morali sonchne vzhode in zahode opazovati na vishini obeh zgornjih blokov. Poleg tega bloka nista smela biti zlahka dosegljiva, da bi se ohranila tochnost umerjanja pred chloveshkimi, zhivalskimi in rastlinskimi vplivi. Zato so bili T-stebri posebej visoki na nizhji podlagi v sredini ograde, s prostim pogledom na zgornje bloke in na obzorje z zidu ograde ali s pobochja.

Schasoma je zaradi razlichnih vzrokov »koledar« postajal nezanesljiv, ograde pa vse bolj prekrite z naplavljeno zemljo; vedno znova odkopavati te gradnje je bilo nadlezhno. Potrebna je bila preureditev, toda tehnichno bolj preprosto je bilo zgraditi novo ogrado prek stare; postavljene stebre je bilo pach tezhko premikati na nove polozhaje, ponovno klesanje in brushenje starih je bilo bolj naporno kot izdelava novih.

Ker se je lov ponavljal na istem mestu, so ustrezale stalne ograde, lovci pa so se naselili v trdna bivalishcha v shirshi okolici. Nekateri so zhe znali tudi gojiti rastline ter rediti in pasti zhivali. Taki so iskali naklonjenost  novih duhov, ki so zagotovljali plodnost polj in zhivali. Stari lovski duhovi so bili pri tem verjetno ljubosumni, zavidali so novim, morda so postali zli; novi zhrec (duhovni vodja) je imel vse vechjo moch in vpliv ter je zahteval opustitev stare vere, hotel je »prevzgajati« ljudi, ki so bili she vdani starim duhovom ter so, da bi jih obvarovali, zakopavali svoja nekdanja svetishcha, tj. lovske ograde z naknadno versko vlogo. Vse to je pravzaprav obichajno chloveshko dogajanje: posvetno preide v sveto, nebeshko, to pa naposled v prepovedano ...

 

 

Reference, viri, dopolnila

1 K. Schmidt: Sie bauten die ersten Tempel. Das rätselhafte Heiligtum der Steinzeitjäger. Verlag C. H. Beck, München 2006; cf. Wikipedia: Göbekli Tepe.

2 The Tepe Telegrams: The Site.

3 Which came first, monumental building projects or farming? Stone Pages Archeo News, 14 December 2008.

4 IceAge.exe, Douwe Osinga 2003.

5 TerraMetrics, CNES / Airbus, Digital Globe, Landsat / Copernicus, 2018.

6 M. Morsch, DAI.

7 REVIEW AND ATLAS OF PALAEOVEGETATION, Preliminary land ecosystem maps of the world since the Last Glacial Maximum. Editors: J. M. Adams and H. Faure; Quaternary Environments Network QEN, 03. 14. 1998.

8 The Tepe Telegrams: How old is it? Dating Göbekli Tepe. 06/22/2016 / Oliver.

9 A. May: Climate and Human Civilization over the last 18,000 years, updated 12/2015, younger_dryas_to_present_time_line. pdf, (R. B. Alley 2004, R. Rohde).

10 R. B. Firestone et al.: Evidence for an extraterrestrial impact 12,900 years ago that contributed to the megafaunal extinctions and the Younger Dryas cooling, 16016.full.pdf.

James H. Wittke et al.: Evidence for deposition of 10 million tonnes of impact spherules across four continents 12,800 y ago, PNAS-2013-Wittke-E2088-97.pdf.

T. E. Bunch et al.: Very high-temperature impact melt products as evidence for cosmic airbursts and impacts 12,900 years ago, PNAS-2012-Bunch-E1903-12.pdf.

11 J. Becker, L. Clare, O. Dietrich, Ç. Köksal-Schmidt, A. Merbach, J. Notroff, S. Pant, J. Peters, N. Pöllath, K. Schmidt: Göbekli Tepe Newsletter 2014, February 2014, GTNewsletter2014.pdf, https://www.researchgate.net/publication/260406144.

12 J. Peters, K. Schmidt: Animals in the symbolic world of Pre-Pottery Neolithic Göbekli Tepe, south-eastern Turkey: a preliminary assessment; Anthropozoologica 39 (1) : 179-218, az2004n1a13.pdf.

13 C. Lang, J. Peters, N. Pöllath, K. Schmidt & G. Grupe (2013): Gazelle behaviour and human presence at early Neolithic Göbekli Tepe, south-east Anatolia; World Archaeology, 45:3, 410-429, DOI: 10.1080/00438243.2013.820648.

14 M. R. Reese: Geoglyphs of the Middle East, The Works of Old Men; 11 November, 2014.

15 Wikipedia: Desert kite;

P. Salopek: Giant ‘Arrows’ Seen From Space Point to a Vanished World, In the remote heart of Asia, ancient hunting traps hint at ghostly animal herds and boundless human appetites. Ustyurt plateau, Uzbekistan, August 11, 2016, National Geographic news/2016/08;

S. Svizzero, C. Tisdell: Were Desert Kites Used Exclusively as Driven Hunting Structures?

S. Kempe, A. Al-Malabeh: Hunting kites (‘desert kites’) and associated structures along the Jordanian Harrat: A geo-archaeological Google Earth Images eastern rim of the Survey, January 2010.

16 B. J. Hribovshek: Movius line – lithic tools and language types; Lives Journal, 2018-12.

17 K. Schmidt: Göbekli Tepe – the Stone Age Sanctuaries. New results of ongoing excavations with a special focus on sculptures and high reliefs; Documenta Praehistorica XXXVII (2010), DOC-IJE0QRBO.pdf.

18 The Tepe Telegrams: Losing your head at Göbekli Tepe, 05/05/2016 / Oliver.

19 The Tepe Telegrams: Boars in Göbekli Tepe´s Enclosure C: just a story of hunters and prey? 07/15/2016 / Oliver.

20 The Tepe Telegrams: A Stairway to the Circle of Boars, 05/10/2017 / Jens.

21 The Tepe Telegrams: Enclosure B, a short overview, 02/03/2017 / Oliver.

22 The Tepe Telegrams: Who built Göbekli Tepe? 05/18/2016 / Oliver.

23 The Tepe Telegrams: How did they do it? Making and moving monoliths at Göbekli Tepe, 05/03/2016 / Oliver.

24 A. Collins: Göbekli Tepe: who built it, when and why; pic. DAI, R. Hale.

25 A. Curry: Gobekli Tepe: The World’s First Temple? Smithsonian Magazine, November 2008.

26 The Tepe Telegrams: Cooperative Action of Hunter-Gatherers in the Early Neolithic Near East. A View from Göbekli Tepe, 06/01/2017 / Oliver.

27 A. Collins: First Pictorial Representation of Gobekli Tepe Found; 17 September, 2015, Ancient Origins.

28 S. Scham: The World’s First Temple; Archaeology Magazine Archive, Volume 61 Number 6, November/December 2008 by archive.archaeology.org/0811/abstracts/turkey.html.

29 The Tepe Telegrams: A tale of snakes and birds. Göbekli Tepe, Pillar 56., 12/12/2016 / Oliver.

30 The Tepe Telegrams: Of animals and a headless man. Göbekli Tepe, Pillar 43, 10/14/2016 / Oliver.

31 The Tepe Telegrams: Emblematic signs? On the iconography of animals at Göbekli Tepe, 08/16/2016 / Oliver.

32 The Tepe Telegrams: The death of an aurochs. Göbekli Tepe, Pillar 66, Enclosure H, 03/02/2017 / Oliver.

33 The Tepe Telegrams: Introducing: Enclosure H – Welcoming a new member to the Göbekli Tepe-family. 05/26/2017 / Jens.

34 The Tepe Telegrams: Enclosure A, a short overview, 01/05/2017 / Oliver.

35 The Tepe Telegrams: Behind the Mask: Early Neolithic miniature masks (and one larger-than-life example) from Göbekli Tepe (and beyond), 03/15/2018 / Jens.

36 M. Benz, K. Deckers, C. Rössner, A. Alexandrovskiy, K. Pustovoytov, M. Scheeres, M. Fecher, A. CoŞkun, S. Riehl, K.W. Alt and V. Özkaya: Prelude to village life. Environmental data and building traditions of the Epipalaeolithic settlement at Körtik Tepe, Southeastern Turkey; Paléorient, vol. 41.2, p. 9-30; CNRS ÉDITIONS 2015, Benzetal_2015_verkleinert.pdf.

G. Güler, B. Çelik, M. Güler: New Pre-Pottery Neolithic sites and cult centres in the Urfa Region; Documenta Praehistorica XL (2013).

Bill Finlayson, Steven J. Mithen, Mohammad Najjar, Sam Smith, Darko Marichevich, Nick Pankhurst, and Lisa Yeomans: Architecture, sedentism, and social complexity at Pre-Pottery Neolithic A WF16, Southern Jordan; PNAS May 17, 2011. 108 (20) 8183-8188; https://doi.org/10.1073/pnas.1017642108.

The Tepe Telegrams: Out for a beer at the dawn of agriculture, 04/24/2016 / Oliver.

37 Kevin L. Kuykendal, Isabelle s. Heyerdahl-King: Modern human origins in Africa, A review of the fossil, archaeological and genetic perspectives on early homo sapiens; The Oxford handbook of the archaeology and anthropology of hunter-gatherers; Editors Vicki Cummings, Peter Jordan, Marek Zvelebil, Oxford University Press 2014, p. 217.