Revija SRP 141/142

Andrej Lutman 

 

NEBNA NADARBINA ALI ZVEZDE IN ZVEZE

(Nadaljevanje iz Revije SRP 135/136)

 

Zvezdarstvo ali usoda na nebu, ko zvezdogledstvo uchi zvezdarjenje, se lahko zvede na rachunanje in dodajanje pomenov. Zvezdarstvo, veda, ki se ukvarja s predvidevanjem pojavov in dogodkov na osnovi razporeda nebesnih svetil, na sprashevanje odgovarja glede na svetlobo zvezd in osonchja. Osonchju je rachunanje predvidelo poti osonchnih svetil, prav tako zvezdam, in jim je glede na dogodke na Zemlji pridodalo pomene. Z rachunanjem se predvidi lege osonchnim svetilom.

 

Nebo se opazuje z Zemlje. Tako je Zemlja sredishche za opazovanje vsemirja. In s tega opazovalishcha Sonce potuje po nebesnem svodu v nekakshnih lokih od vzhoda in zahoda. Tochki, kjer vzide ali zaide Sonce, imata dvakrat najskrajnejshi legi na obzornici, dvakrat pa Sonce vzide na tochki, ki je nekako na sredini dveh skrajnih leg. Seveda se prvo dogaja za letni in zimski soncestoj, drugo pa ob enakonochjih, spomladi in jeseni. Ob letnem soncestoju je Sonce najvishe na nebu glede na smer jug-sever in se nato preko jesenskega enakonochja prevesha do zimskega soncestoja, ko je noch najdaljsha in je Sonce najnizhe nad obzorjem. In spet se Sonce iz spodnjega zastoja prichne dvigovati proti severu in ob pomladanskem enakonochju je nekje na sredini poti do ponovnega poletnega soncestoja, ko je v nadglavishchu.

 

Dan in noch si sledita. Sonce je opolnochi nekako pod zemljo, v podnozhishchu. Tedaj je nebo temno in svetil je neshtevno mnogo. Zvezde in obsonchna svetila. Med seboj so si zvezde razlichne po svetilnostni mochi. Najsvetlejshe izmed zvezd sestavljajo ozvezdja, ki poleg obsonchnih svetil sestavljajo svet svetil na dnevnem in nochnem nebu.

 

Sonce se giblje, che smo zazrti vanj, z leve na desno. Ob tem vzponu ali padcu za seboj vleche ali pa pred seboj poriva svetila, ki krozhijo okoli njega, obenem pa se s svojim spremstvom pomika po nebu, ki ga sestavljajo zvezde. Osonchje in zvezde torej. Tu je dolochena izjema Mesec, ki opisuje svojo malce drugachno pot, a povsem primerljivo s Sonchevo.

Soncheva pot je osnova zvezdarstva. Je osnova, s katere opazujemo nebo, oziroma ga preslikujemo na nebno sliko. Glede na Sonchevo pot in polozhaj Sonca med zvezdami gledamo nebo in dolochamo polozhaje osonchnikov in osonchnice oziroma Sonchevih svetil, ki so lahko neba zrcala. Vsako obsonchno svetilo zavzema razlichne polozhaje: je pod ali nad Soncem, levo ali desno, ali pa je glede na Sonce pod dolochenim kotom ter blizhe ali dlje od Zemlje. Opazovanje teh leg seveda velja za vsa svetila. Tako lahko lochimo shtiri osnovne polozhaje: svetili sta lahko skupaj, lahko sta si nasproti, lahko sta si navskrizh. Nasprotja in navskrizhja torej. Svetlobne pike, kar vsa svetla navsezadnje so, lahko povezujemo na vse mozhne nachine. Tako na eni strani nastajajo na nebu dolocheni liki, na drugi pa se med premikajochimi se ploskvicami dogaja marsikaj. In zvezdarstvo je veda, ki poskusha pojasniti in za napoved uporablja pojav, da sovpadanje dogajanj na nebu z dogajanji na zemlji obstaja, in tak pojav je uporaben. Ta pojav je pravzaprav neopisljiv. Je pach lastnost, danost in skrivnost, ki se vedno znova odkriva in skriva.

 

Vsako svetilo je lahko osnovno izhodishche za opazovanje. Gibanje med svetlobnimi pikami se lahko opishe kot bolj ali manj pravilno krozhenje. Popolnega kroga pach ni oziroma je le v rachunarski predstavi, da lahko gibanje primerja z rachunskimi opisi. Krog se lahko razdeli na poljubno shtevilo delov. Ena od osnovnih delitev je delitev kroga na shestine in shtirine. Tako se iz shtevila ena, ki je krog, s shtetjem, seshtevanjem in mnozhenjem izvedejo shtevila dve in tri oziroma shtiri in shest, pa tudi devet in dvanajst, pa osem in sedemindvajset, pa pet in deset in petnajst, pa sedem, pa shtirinajst, pa shestintrideset in tako dalje.

 

Vsa ta shtevila, ki so lahko soda ali liha, delijo shtevilo ena, ki je celota. Shtevilo dve, ki daje par, je shtevilo nasprotja, ki tezhi k uravnoveshanju; je shtevilo, ki sohodi naproti k enemu, a tudi to eno razdvaja, da sploh lahko je. Pojav podvajanja je tudi eden od osnovnih pojavov, ki opisujejo dogajanje med svetlobnimi pikami. Ob pojavu shtevila dva se vzpostavi poleg para tudi osnova, ki je shtevilo ena. In imamo par ter she eno, prejshnje shtevilo, pa lahko dolochimo shtevilo tri. Shtevilo tri je pravzaprav nekakshen izid, tako rekoch vsota, ki je izhodishche in cilj za nastanek ravnovesja: iz enega v troje, iz enke v trojko, par in eno je pach troje. In igra sodega in lihega.

 

Prve razlage razlozhijo, da je Sonce, Zemlji najblizhja zvezda, osnova, osnovna svetloba preuchevanja. Je vsako bitje ali dogodek, ki se ga vzame za izhodishche v chasu. Ploskev, ki odbije najvech sonchne svetlobe, je Mesec. Je drugi pokazatelj, je mesechno preverjanje glede na letno, Sonchevo. Stalnost, ki jo s svojim gibanjem predstavlja Soncheva pot, je opisana tudi z minljivostjo, ki jo pokazhe Mesecheva pot po nebesu. Tekach in Dvoobzornica sta obsonchni svetili, ki se od Sonca najmanj oddaljita. Prvo za priblizhno osemnajst kotnih stopinj, drugo za priblizhno shestinshtirideset. Gibljeta se v prostoru med Soncem in Zemljo. Hitri tekach skrbi za vse stike med Soncem in ostalimi obsonchnimi svetili, Dvoobzornica pa za usklajenost teh stikov. Rdechi, prvo obsonchno svetilo, ki krozhi tako okrog Zemlje in Sonca kakor okrog Tekacha in Dvoobzornice ter jih v priblizhno dveh Sonchevih letih obkrozhi, pove o mochi, ki jo opazovano prejme v dolochenem trenutku. Svétlik, drugo svetilo od Zemlje proti vesolju, ki krozhi med Bojnikom in Davnim ter obkrozhi Sonce v priblizhno ducatu let, kazhe na odpiranje navzven, ki ga oplemeniti ali pa zatre Davnezh, ki obkrozhi Sonce v priblizhno tridesetih letih, preden se na poti, ki je zhe potovanje, pojavi Nebnik, obkrozhech Sonce v priblizhno shtiriinosemdesetih letih, ki dokonchno odmeri odsonchno napredovanje po poti; in nato gre pot izven osonchja skozi krivulji dveh svetil, Plavacha in Prednjega ali Zadnjega, ki ju ne vidimo s prostim ochesom in obkrozhita Sonce ter ostala obsonchna svetila v precej vech letih, kot je odmerjeno chloveshkemu zhivljenju. In nato v medzvezdje, v ozvezdja in ozvezdnice.

 

Obstaja pa tudi drugachna razlaga potovanja. Kjer se sekata Soncheva in Mesecheva krozhnica, nastaneta presechishchnici, ki v priblizhno devetnajstih Sonchevih letih opisheta pot po celotni chrti, ki je Soncheva pot, in to v nasprotni meri od gibanja osonchja. Imenuje se Mesechev vozel, severni in juzhni. Na prvem Mesec na svoji poti prechka mejo med juzhno in severno nebesno poloblo, dolocheno s Sonchevo potjo, na drugem pa Mesec gre s severne na juzhno poloblo. In pot v chasu naj bi shla z juzhnega na severni vozel. V tej smeri naj bi shle tudi silnice Zemljinih polov, v smeri severa naj bi shle tudi dushe mrtvih. Severni vozel, ki je preslikava presechishcha Soncheve in Mesecheve krozhnice, je potemtakem tista tochka, ki naj bi bila najpomembnejsha od vseh opazovanih tochk, ki pa so svetila. A juzhni vozel naj bi kazal vse preteklo, vse zhe prezhiveto, a s tem tudi vse prejshnje izkushnje in znanje. Juzhni vozel naj bi bil napetost, ki se sprosti skozi severnega v obliki prihodnosti. Potrebno pa je poudariti, da sta opisani presechishchnici rachunarski, ki ne izzharevata ali odbijata svetlobe.

 

Pri vsakem svetilu lahko zaznamo naslednja gibanja: dnevnonochno gibanje od vzhoda na zahod, gibanje z juga na sever in nasprotno, gibanje od zahoda proti vzhodu, gibanje od Zemlje in proti njej. Izhodishche za opazovanje gibanja obsonchnih svetil, se pravi osonchja, je Soncheva pot po nebesu. Vsa najsvetlejsha svetila osonchja se gibljejo v dolochenem pasu okrog Soncheve poti. To je Zhivalski krog, ki ga sestavljajo ozvezdja. V sploshni zvezdarski uporabi jih je dvanajst.

 

Izhodishche za opazovanje gibanja zvezd je zvezda Severnica. Vse zvezde krozhijo okrog nje, saj je ta zvezda dolochena glede na Zemljino os. Zemlja se giblje pri svojem vrtenja podobno kot vrtavka, tako Zemljina os v mnogih stoletjih opishe tudi nekakshen krog. Premakne se priblizhno za eno kotno stopinjo v dvainsedemdesetih Sonchevih letih. Se pravi, da se v enem chloveshkem zhivljenju nebesni svod premakne za eno tristoshestdesetinko kroga. A ta neznaten premik povzrochi, da je tudi izhodishche, ki dolocha pomladno enakonochje glede na zvezdno ozadje, vedno pred drugachnim zvezdnim ozadjem, ki dolocha prav to piko – pomladishcha.

 

Osonchje sestavljajo svetila, ki prejemajo svetlobo od Sonca. Mesec je svetilo, ki krozhi okoli Zemlje. V priblizhno osemindvajsetih dneh jo obkrozhi in na tej poti dozhivi shtiri spremembe. Glede na osvetljenost se kazhe kot shchip, kot prvi in zadnji krajec ter kot mlaj. Prav tako je lahko nizko ali visoko nad obzorjem na svojem potovanju v smeri sever-jug. Lahko je vechji ali manjshi glede na oddaljenost od Zemlje. Sonce, Zemlja in Mesec pa ustvarjajo tudi mrke: Soncheve in Mesecheve. Ob shchipu se lahko zgodi, da Mesecheva ploskev deloma, popolnoma ali pa kar v obliki kolobarja zakrije Sonchevo ploskev. Prav tako se ob shchipu lahko zgodi, da Zemljina senca delno ali popolnoma zatemni Mesec.

 

Zvezdarstvo je veda, ki temelji na dolochenih predpostavkah. Ena od njih je vera v sochasnost dogodkov: premik neba povzrochi premik na Zemlji, kar zapusti ustrezno sled. Rachunsko je mozhno dokaj natanchno dolochiti poti nebnih svetil, pa je potemtakem mozhno razbirati ustrezne nize dogodkov ali chesa drugega, kar ustreza dolochitvi pomenov nebnim in zemeljskim pojavom.

 

Osnova zvezdarske vede je trenutek, ko se prichne porod oziroma ko se dete s prerezom popkovine lochi od materinega telesa. Ena od nalog vede je tudi dolochanje trenutka zaploda otroka, saj je dobro poznana primerjava zvezdnih kart starshev in she chesa.

 

Ustaljen porod se prichne s prodorom glavice na svet, koncha pa z zavozlanjem popkovine. Trenutek, ko dete postane samostojno bitje, je trenutek, ki naj bi deloma dolochal usodo tega bitja v zhivljenju. Drzna trditev, zato je treba takoj dodati, da na tem mestu zazeva zev, ki vabi predse vero v usodo ali svobodno voljo, pa dolochanje delezha ene in druge, ter she chesa drugega. Uporabna trditev je naslednja: vse je navsezadnje odvisno od vprashanja, ki dolocheno osebo zanima v zvezi z gledanjem v zvezdne karte, predstavljajoche nebes. Neka sploshna mnenja o usodi ali zhivljenjski poti, o prejshnjih in prihodnjih zhivljenjih, o pravih sopotnicah in sopotnikih ... so dokaj spolzka podrochja, ki sicer lahko navdushijo in preprichajo nejeverno in tudi lahkoverno ter vrazheverno zvezdarsko stranko, a glede vede kot take so vprashljiva in precej odvisna od osebnega verovanja osebe, ki zvezdne karte razlaga.

 

Rojstvo je pomembno predvsem za predstavo, kaj zvezdarstvo opazuje in razlaga. Porod primerja z enim zasukom neba, se pravi, z enim zasukom Zemlje. Za en dan in eno noch. Dete se razpne na nebo. Ozvezdje, ki se na vzhodu dviguje v trenutku samozazhivetja, dolocha predel glave. Tako se celotno telo razdeli na ozvezdja na nebu, ki sestavljajo Zhivalski krog ali pas. Kjer se prichne glava, je tudi podrochje, kjer se konchata nogi. Trenutek, ki je zaustavljen v chasu in predstavlja trenutek rojstva, je osnovno chasovno izhodishche za opazovanje niza dogodkov, ki dolocheno opazovano osebo ali pojav spremljajo.

 

Polovica neba je vedno pod Zemljo. Ta del predstavlja chlovekovo notranjost; del, ki je lahko dnevno ali nochno nebo, pa predstavlja chlovekovo usmerjenost navzven. Tako lochimo shtiri glavne polozhaje svetil: svetilo je na vzhodu – vzhaja; svetilo je v nadglavishchu – prehaja; svetilo je na zahodu – zahaja; svetilo je v podnozhishchu – prichenja ponovni dvig. Shtiri dele neba lahko prenesemo tudi na shtiri dele telesa.

 

Krizh, ki tako nastane, je poleg lokov svetil glavna opora za opazovanje neba. Vsako svetilo se na svoji poti dviga, je na vrhuncu, pada in je na dnu, kjer se spet dvigne. Te shtiri lege so primerljive s shtirimi polozhaji Sonca ob enakonochjih in soncestojih ter z Mesechevimi menami. Pravokotnik, ki je v zvezdarski predstavi lahko tudi shtirak, je sestavljen iz shtirih skrajnih pik, ki so si med seboj v navskrizhju in v nasprotju. Pika na vzhodu in pika na zahodu sta si nasprotni, prav kakor nadglavishche in podnozhishche. Nadglavishche in vzhajalishche sta si v navskrizhju, prav kakor sta si tudi podozhishche in pika na vzhodu. Nasprotje se razume kakor iztegnjeni kot, ki meri sto osemdeset kotnih stopinj, in navskrizhje kot pravi kot, ki meri devetdeset stopinj. In kaj je vmes? Med tochko dviga in tochko pada, med tochko na sredini neba in tochko na njegovem dnu?

 

Tu pride na svoj rachun rachunstvo. Krog je razdeljen na tristo osemdeset kotnih stopinj. Che shtevilo stopinj delimo z naravnimi shtevili, dobimo shtevila, ki so osnova zhe omenjenim kotom in mnogim novim.

 

360 : 2 = 180

360 : 3 = 120

360 : 4 = 90

360 : 5 = 72

360 : 6 = 60

360 : 7 = priblizhno 51

360 : 8 = 45

360 : 9 = 40

360 : 10 = 36

360 : 11 = priblizhno 33

360 : 12 = 30

 

Med svetili se lahko dolochi kot, ki jih dolocha glede na opazovalishche. Zvezdarstvo predpostavlja, da koti med svetili dodajo pomembne podatke razlagi zvezdne slike.

 

Obsonchna svetila se gibljejo v pasu, ki nekako ustreza osmim kotnim stopinjam na vsako stran od Soncheve poti, se pravi, da se v tem pasu nahajajo svetila, ki se na svoji poti okoli Sonca gibljejo tudi proti Zemljinemu severu oziroma jugu. Izjema je Zadnji, ki na svoji poti krozhi najbolj izven Zhivalskega kroga. Pot Sonca je osnovna chrta, izhodishchnica. Nanjo se vrshe preslikave leg svetil. In pas, ki ga zaznamuje pot obsonchnih svetil proti severu oziroma jugu, ima za ozadje zvezde. Zvezde, ki so svetlobne pike, se lahko zdruzhijo v dolochene like, in ti liki vsebujejo pomene, zgodbe.

 

Podobe na nebu postanejo podobe tistih, ki jih dolochajo. In dolochajoche podobe postanejo podobne nebu …

 

In poti svetil postanejo znanilke svetlobe. Pike, sestavljajoche like, se povezhe v ozvezdja. V pasu, ki ga z obsonchnimi svetili zaznamuje Sonce, se lahko zasledi vsaj dvanajst ozvezdij. Poimenovanja teh ozvezdij so na neki nachin razlichna, na neki drug nachin pa so si zelo podobna glede na podrochje na Zemlji, kjer so nastala. Najprej lahko na nebu razlochimo najsvetlejshe zvezde, ki so nekaka osnova ozvezdja. In nato prevzame vajeti domishljija in hkrati dolocheno znanje, ki naj bi bilo uporabno: da naj se iz leg svetil dolochi prihodnost ali se vsaj odstre pogled na dolochene prihajajoche dogodke.

 

Dvanajst ozvezdij svetil je osnova zvezdarstva. Sonce z Zemljo, Mesecem, Danico oziroma Vechernico, Sonchnim tekachem, Rdechim, Zrnom ali Semenom, Svetlim, Davnim, Nebnim, Daljnim in Temnim. Obsonchna svetila in Sonce se vedno nahajajo pred enim od ozvezdij ali v njem, saj so jim ozvezdja ozadje. Preslikave leg svetil na osonchnico dajo tudi medsebojne kote, ki dolochijo odnose med lastnostmi, ki jih zvezdarstvo pripishe posameznemu svetilu ter tudi ozvezdju in zvezdam. Tako v zvezdarstvu poleg svetil in njih leg kot nachin uporabe sochasnosti nastopajo tudi dolocheni pomeni, ki se jih da posameznemu svetilu ter tudi legi in odnosu svetil med sabo. In seveda legi na nebu: je podnevi ali ponochi, ob mraku ali z zoro, ob poldnevu ali opolnochi ali vmes. In neprestana krozhenja, premikanja, spremembe.

 

Dodatek je dejstvo, da so vse lege enkratne in edinstvene in neponovljive kljub dolochenemu ponavljanju na kratek rok, tolikshnemu ponavljanju, da se mu lahko pripishe dolochene ustaljene vzorce, strdke lastnosti v delitev ljudi na dvanajst opisljivih vzorcev, ki se jih lahko posploshi, naredi za osnovne vzorce. In to je dvanajst polozhajev Sonca v enem od dvanajstih ozvezdij. Drugi mochno dolochujochi vzvod za zvezdarski pogled na nebo je pomen ozvezdja, ki vzhaja, saj je to tisto, kar sovpada s prihodom prvih delov detetovega telesa ali drugega dogodka, ki ga zvezdarstvo vrednoti, na svet oziroma v zachetek. Pri chloveku je to v veliki vechini primerov glava in nato she celo telesce.

 

In pot vzhajajochega ozvezdja po nebesu v chasu rojstva je chas, ki traja do prereza popkovine, do trenutka, ko otrok ali dogodek zazhivita samostojno, locheno od vzroka. Sochasnost lege nebnih svetil in pojava je osnovna predpostavka za trditev, da se ta sochasnost dá uporabiti kot znak oziroma znamenje nechesa, kar pa ni karkoli, saj je enako temeljna tudi predpostavka, da je na vprashanje o prihodnosti sploh mozhno odgovoriti.

 

Predpostaviti torej, da je usoda napovedljiva. In nato se pojavi poravnava ob vprashanju svobodne volje. Eno od mozhnih stalishch v tem primeru je ocena, da je vsakega nekako pol: pol usode in pol svobodne volje. V katero stran se pri dolocheni osebi ali pojavu nagne, pa je seveda odvisno od vsakega primera posebej: dva nista enaka, pa chetudi gre za enojajchna dvojchka ali dvojchici, katerih chas rojstva se razlikuje le chetrt ure. To je za chas, da po nebesu prepotuje slabo chetrtino ozvezdja, skromnih devet kotnih stopinj, che predpostavimo, da posamezno od ozvezdij zavzema priblizhno dvanajstino neba, trideset kotnih stopinj od tristo shestdesetih.

 

Za svoje potrebe zvezdarstvo poenostavi zvezdni svod na krog, ki ga poleg delitve na tristo shestdeset kotnih stopinj od vzhoda proti zahodu ter na sever in jug deli tudi na shestintridesetine in celo dvainsedemdesetine.

 

Predvsem se je potrebno ob teh podatkih spomniti, da se pravzaprav preslikuje nebesni svod na papir, na ploskev. In pa na to, da je osonchje odprto k vesolju in svetloba s temo k Soncu. In ne nazadnje tudi na to, da je shtevil vsaj neskonchno.