Revija SRP 139/140

Milan Shtruc

 

NAJBOLJSHI NEMSHKI KANCLER JE BIL SLOVENSKEGA RODU

 

Kdor je kdaj potoval po jugu afrishke celine in je naletel na obmochje Caprivi, si verjetno ni predstavljal, da je ime povezano z nemshkim kanclerjem slovenskega rodu Leonom Koprivo (Slika 1).1 Kancler Kopriva oziroma Caprivi je namrech leta 1890 sklenil pogodbo, po kateri je Nemchija od Zdruzhenega kraljestva prevzela prek 450 kilometrov dolg pas ozemlja, ki je po njem dobil ime Caprivi Strip.2 Obmochje je prikljuchil Nemshki jugozahodni Afriki, da bi s tem zagotovil Nemchiji dostop do reke Zambezi in nato nadaljnjo povezavo z nemshko kolonijo v Tanganjiki na vzhodni afrishki obali.3 Obmochje ima she danes velik strateshki pomen, njegovi prebivalci pa so se vseskozi borili za samostojnost (Slika  2). V vojni med Namibijo in Osvobodilno fronto Caprivi (CLA, Caprivi Liberation Army) v chasu 1994 – 1999 je bila slednja leta 1999 porazhena in obmochje spada danes formalno pod Namibijo. Leta 2002 so prebivalci prekinili vse vezi z Namibijo in proglasili samostojno Svobodno drzhavo Caprivi Strip, ki pa mednarodno ni priznana.4

Cheprav je med nami le redko kdo slishal za Lea von Caprivija oziroma Leona Koprivo, ki je bil drugi nemshki kancler v zgodovini, pa lahko iz nashih uchbenikov dodobra spoznamo le njegovega predhodnika Otta von Bismarcka. To seveda ni niti najmanj sluchajno, saj gre tudi v tem primeru za she enega zamolchanega predstavnika slovenskega rodu s pomembno vlogo v evropski zgodovini.

Leo von Caprivi (1831-1899) se je rodil v Charlottenburgu (zah. del Berlina). Po maturi se je posvetil vojashki karieri. Bil je general in nachelnik shtaba desetega armadnega korpusa, ki se je med francosko-prusko vojno 1870-71 proslavil v odlochilni bitki pri Orleansu. V rangu viceadmirala je bil od leta 1883 poveljnik nemshke vojne mornarice. Na predlog nemshkega cesarja Viljema II. je 20. marca 1890 postal ministrski predsednik Prusije in drzhavni kancler cesarske Nemchije, ki je v tistem chasu postajala najmochnejsha drzhava na evropski celini.  

Kot drzhavni kancler je bil Caprivi predstavnik tako imenovane »nove smeri« v politiki. Uvedel je reforme in izpeljal projekte, ki so zastajali zaradi Bismarckove nezaupljivosti do sprememb. Uspeshno je uveljavil reorganizacijo nemshke vojske, skrajshal sluzhenje vojashkega roka s treh na dve leti in istochasno povechal njeno vojashko moch. Sklenil je shtevilne uspeshne meddrzhavne sporazume o prosti trgovini, zaradi katerih ga je cesar povishal v grofovski stan,5 nasprotovali pa so jim veliki zemljishki posestniki, saj so bili njegovi ukrepi usmerjeni v spremembo Nemchije iz agrarne v industrijsko drzhavo. Ko je bil v nemshki parlament izvoljen njegov predhodnik Bismarck, ki se je naslanjal prav na to posestnishko plast v nemshki druzhbi, se je s tem ponudila dodatna mozhnost za nasprotovanje vsem ukrepom novega kanclerja. Ogorcheno nasprotovanje je Caprivi dozhivel tudi ob svojem namenu, da bi moderniziral nemshko »shpartansko« sholstvo, kar so konzervativni krogi vseskozi uspeshno onemogochali. V gospodarstvu je bilo njegovo geslo: »Ali bomo izvazhali blago, ali pa ljudi.« Predvsem pa je dal prednost industrijskemu razvoju v odnosu do kmetijstva, s chimer je polozhil temelje za Nemchijo kot kasnejsho svetovno industrijsko velesilo.6

Naj omenimo, da je prepovedal zatiranje poljske manjshine in spodbujal Poljake v Nemchiji, naj se uchijo poljsko, istochasno pa naj bi se tudi Nemci na obmejnih obmochjih uchili obeh jezikov, saj »je vedno bolje znati dva jezika, kot samo enega!« Pri tem lahko samo obchudujemo, kako napredno politiko je v Nemchiji zhe leta 1890 vodil kancler Caprivi, che jo primerjamo s politiko njegovega predhodnika in kasnejshih naslednikov, pa tudi s politiko habsburshke dinastije v takratni avstro-ogrski monarhiji.

Cheprav je bil po izobrazbi vojak, je bil nasprotnik vojn. Bil je aktivni udelezhenec francosko-pruske vojne in nachelnik shtaba, ki je vodil zmagovito bitko pri Orleansu. Zavedal se je, kako katastrofalne posledice imajo vojne ne le za porazhene, temvech tudi za zmagovite strani. Menil je, da bi lahko preprechil nove vojne, che bi mu uspelo skleniti sporazume, ki bi obsegali drzhave s skupno vsaj 130 milijoni prebivalcev. Zato je tudi s tem ciljem sklepal shtevilne meddrzhavne sporazume.

Najvech dokumentacije o Caprivijevih slovenskih koreninah in njegovem zhivljenju je uspel doslej zbrati Edward Gobetz (Edi Gobec, zasluzhni prof. univ. Kent, Ohio, ZDA),7 ki ga je tudi potegnil iz pozabe. Med drugim je pregledal vse slovenske biografske leksikone in enciklopedije od 1925 do 1991 in ugotovil, da Caprivi kljub polozhaju nemshkega kanclerja nima svojega mesta v nobeni izmed njih. Celo Svetovni biografski leksikon (zal. Mihelach, 1994) nima nobenega gesla o grofu Koprivi, pri kanclerju Capriviju pa v nasprotju z ustaljeno prakso niso omenjene njegove slovenske korenine.  

Druzhina grofa Koprive je izvirala iz Koprivnika na Dolenjskem in priimek Kopriva je veljal vse do njihovega povishanja v baronski stan z nazivom Freiherr von Nesseltal, kar je prevod za Baron Koprivnika.8 Avstrijski zgodovinar Helfried Patz je o njem leta 1965 v Steirische Berichte objavil prispevek z naslovom Slovenska darila svetu (Geschenke der Slowenen an die Welt), ki ga je Stana Vinshek prevedla v slovenshchino.9 Za vprashanje o slovenskem izvoru pa so she posebno pomembne ugotovitve nemshkega urednika Rudolfa Arndta v knjigi Govori grofa von Caprivija, s katerimi je dokazal, da izvira Caprivijeva druzhina s Kranjske z izvornim imenom Kopriva. Knjiga je izshla leta 1894, ko je bil Caprivi drzhavni kancler, zato je zanesljivo soglashal z ugotovitvami o svojem slovenskem izvoru, najverjetneje pa je zadevne podatke dal uredniku Arndtu kar Caprivi sam.10

Shtevilni zgodovinarji so po izstopu Leona Koprive iz politike leta 1894 poskushali oceniti njegovo vlogo in pomen za zgodovino. Njegov biograf Georg Gotheim je sklenil svojo knjigo Reichskanzler Graf Caprivi (1918) z besedami: »Bil je drzhavnik z veliko vizijo in chasten chlovek v vseh pogledih.«

Nemshki zgodovinar Franz Mehring zanj pravi, da je uspel odstraniti korupcijsko nesnago iz chasa Bismarcka in »... vse dokler bo obstajala druzhba, nikoli vech ne bo boljshega drzhavnega kanclerja, kot je bil Caprivi«.11

Ko se danes seznanjamo s pogledi in z neverjetno napredno politiko, ki jo je vodil Leon Kopriva kot kancler nemshkega cesarstva, se moramo z Mehringovo ugotovitvijo samo strinjati. Pri tem pa si lahko zastavimo tudi vprashanje, kakshna bi bila evropska in svetovna zgodovina, che bi politiko Leona Koprive nadaljevali tudi njegovi nasledniki na kanclerskem polozhaju.

 

 

Opombe:

 

1 Gobetz, Edward, Leo von Caprivi, State Chancellor of Germany, Descendant of Slovenian ancestors Kopriva. Slovenian American Times, marec 2014, zvezek VI, sht. 5, stran 6.

Caprivi Strip, Encyclopedia Britannica, https://www.britannica.com/place/Caprivi-Strip.

Caprivi Strip, Wikipedija, zadnja sprememba 24. septembra 2017: »Caprivi arranged for the Caprivi strip to be annexed to German South West Africa in order to give Germany access to the Zambezi River and a route to Africa's east coast, where the German colony of Tanganyika was situated.«

Caprivi conflict, Wikipedija, zadnja sprememba 1. septembra 2017: »On 7  October 2002, the Itengese nation severed all ties with Namibia and declared the independent, sovereign Free State of Caprivi Strip / Intenge their national homeland.«

Leo, Count von Caprivi, Encyclopedia Britannica: »The Anglo-German agreement of 1890 was followed by commercial treaties with Austria, Romania, and other states; by concluding them he earned the express commendation of the emperor William II and the title of count ...« https://www.britannica.com/biography/Leo-Graf-von-Caprivi.

Gobetz, Edward, n. d. 2014, stran 7.

Gobetz, Edward, n. d. 2014, stran 6.

Leo von Caprivi, (nemshka) Wikipedia, https://de.wikipedia.org/wiki/Leo_von_CapriviLeo von Caprivi, chas zadnje spremembe 30. september 2017 – navaja, da Caprivijevi predniki »izvirajo iz Kranjske« (»Die namensgebenden Vorfahren Caprivis kamen aus der Krain«). 

Prispevek v angleshki Wikipediji Leo von Caprivi:  https://en.wikipedia.org/wiki/Leo_von_Caprivi; chas zadnje spremembe 27. september 2017. Sedaj spreminjajo svoje predhodne navedbe o slovenskem izvoru v »mozhni slovenski izvor« (»... possibly Slovene origin«). Pri tem se opirajo na dodani del imena »Montecuccoli« in pozabljajo, da je bila povezava z druzhino Montecuccoli zavrnjena zhe v kanclerjevem zborniku govorov in so bile obenem nesporno potrjene njegove slovenske korenine. Ko zhelimo Leona Koprivo obvarovati popolne pozabe, lahko seveda prichakujemo she mnogo podobnih nasprotnih »ugotovitev«.

Stana Vinshek: Kaj so Slovenci darovali svetu, https://books.google.si/books/about/Kaj_so_Slovenci_darovali_svetu.html?id=SqNYNAAACAAJ    &redir_esc=y.

10 Gobetz, Edward, n. d. 2014, stran 8: »Perhaps most importantly, in the book, Die Reden des Grafen von Caprivi (The Speeches of Count Caprivi) its German editor, Rudolf Arndt, writes that Caprivi’s family "originated in Krain" ... when Caprivi was still state chancellor of Germany and had undoubtedly consented that his Carniolan, or Slovenian, origin be indicated.«

11 Franz Mehring, Die Neue Zeit: » … So lange die Gesellschaft besteht, wird sie keinen besseren Reichskanzler mehr liefern, als Caprivi war.« Leo von Caprivi, Wikipedija; zadnja sprememba: 19. 4. 2008. 

 

 

 

 

 

Slika 1. Leo von Caprivi, drugi drzhavni kancler Nemchije

 

 

 

 

 

Slika 2. Znamka Jugozahodne Afrike

(South West Africa) z obmochjem Caprivi